Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ko zimsko sonce ogreje prisojna rastišča, februarja že zacvetijo znanilci pomladi. O gojenih sortah trobentic – primulah vrtnarji razmišljajo že avgusta, takrat dobijo drobne sadike. Nato jih pol leta negujejo tako, da nas v najkrajšem mesecu razveseljujejo s pisanimi cvetovi na visokih ali nizkih steblih.
S klubom Gaia smo se odpravili v Črenšovce, h gospe Ireni Hozjan. Na okenskih policah po vsej hiši se bohotijo lončnice: orhideje, ciklame, kalanhoje, v garaži prezimujejo gorenjski nageljni. Gospa Irena zanje vestno skrbi, jih redno pregleduje, zmerno zaliva, dognojuje, z naravnimi pripravki odganja škodljivce. Rastline čutijo, da jih ima rada, pravi, skrb jih vračajo z bujno rastjo.
V rastlinjaku Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani nas prevzamejo še redki cvetovi toplotno občutljivih rastlin: mlečkovk, akantovk ... Na kačnikovkah pa nas dr. Jože Bavcon opozori na zanimiv pojav. Človek ga je, kot je to od nekdaj počel z naravo, za svoje potrebe prenesel kar v avtomobilsko industrijo.
Sebastjan Lipar je tokrat s pritlikavega iglavca in srebrne smreke nabral cepiče. Še februarja je čas za cepljenje iglavcev, s čimer lahko prenašamo genske lastnosti. Za osnovo je vzgojil navadne smreke. Spoznamo, kako poskrbi, da se cepič in osnova kar najbolje prekrivata, ter kako je treba skrbeti za cepljene rastline.
Z Nikom Pavlinom tokrat sestavljamo nasad tropskih rastlin: različne filodendrone, kalateje, ehmejo ... V vizualno privlačni zasaditvi nas prevzamejo številni prelivajoči se odtenki zelene. Rastline se ujemajo tudi v redkejših drugih barvah. Tudi deblo je izkoristil za dom večinoma epifitnih rastlin.
Ko morda večina Slovencev pogreša toploto poletnega sonca, se selimo v pregovorno večno poletno kalifornijsko mesto San Francisco. Ko se je tam mudila Irena, prav toplo ni bilo, zato si je vzela čas za ogled tamkajšnjega botaničnega vrta. V njem so lepotice tropskih gora in nižin, vodno rastlinstvo in predstavnice suhih območij. Najbolj oblegana je bila, zanimivo, rastlina z ne ravno mamljivim vonjem ...
Ste že pokusili marmelado iz čebule? Ne? Recept zanjo smo pripravili za konec oddaje. V uredništvo smo jo pokusili in lahko povemo, da je pravo gurmansko presenečenje. Čebulna marmelada - recept: 4 glave čebule 1 žlica masla 3 žlice rjavega sladkorja 4 stroki česna 2 žlici vinskega kisa malo soli in popra Dober tek!
Ali veste, kako rastline pravilno nabrati, posušiti in stisniti, da bi jih lahko vložili v herbarij? In kaj je herbarij? Nasvete za pripravo urejene zbirke posušenih rastlin ali njihovih delov smo poiskali na Šoli za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje.
Lani je minilo 170 let od rojstva enega najpomembnejših slovenskih botanikov, Alfonza Paulina. Postavil je temelje slovenske botanike, napisal prvi izvirni učbenik rastlinstva v slovenskem jeziku ter izdal 2000 herbarijskih pol z opisi širšega kranjskega rastlinstva. V dokumentarnem portretu poleg njegovega dela izvemo še zanimive zgodbe o nekaterih redkih rastlinah.
Tudi v predbožični oddaji objavljamo nekaj fotografij dekoracij, ki ste jih izdelali vi, dragi gledalci.
Ko šipek pomrzne, njegove semenske plodove naberemo, iz njih skuhamo marmelado ali pripravimo omako za žar. Tako je storila tudi Martina Plohl Krevh, izvirni recept iz Aljaske je posodobila na svoj način.
Čeprav se je narava umirila, zeleni prsti ne počivajo. Zdaj lahko pripravimo potaknjence grmovnice mahoberberis, križanca med mahonijo in češminom. Na kaj je treba paziti pri listnatih potaknjencih, svetuje Gorazd Mauer.
Neveljaven email naslov
