Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V švedskem mestu Malmo bo jutri veliki finale 68-ega tekmovanja za pesem Evrovizije. Leta 1956 so se tovrstna tekmovanja začela zaradi želje po povezovanju ter negovanju miru in strpnosti med evropskimi državami. Dogajanje na prizorišču in ob njem že ves teden spremlja tudi naša Metka Spletka, ki je po polfinalu v torek govorila tudi z našo Raiven.
Že v ponedeljek je okoli 3000 vaših vrstnikov iz vse Slovenije tekmovalo na Športnih igrah mladih na Kongresnem trgu v Ljubljani. Rezultati niso bili najpomembnejši, zato smo mlade z Osnovne šole Hinka Smrekarja vprašali, kaj jim je pri športnem udejstvovanju všeč. Infogrom.
Mi smo na Osnovni šoli Domžale preverili razpoloženje pred preverjanjem znanja iz materinščine in mlade vprašali tudi, kako drugače je v primerjavi s sporočili na telefonu pisati zaokroženo besedilo.
V današnjem Infodromu lahko izveste, kakšno je bilo na OŠ Domžale razpoloženje pred nacionalnim preverjanjem znanja iz materinščine. Mlade smo vprašali tudi, kako drugače je pisati zaokroženo besedilo v primerjavi s sporočili na telefonu. Jutri bo v švedskem Malmöju finale tekmovanja za pesem Evrovizije. Naša Metka že ves teden spremlja dogajanje za odrom in pred njim. Govorila je tudi s predstavnico Slovenije Raiven. Obiskali smo še dragomeljske Sovice, letošnje državne prvakinje med osnovnošolskimi ekipami v cheerleadingu in OŠ Velika Nedelja, od koder prihaja ekipa, ki sodeluje na tekmovanju Formula 1 v slovenskih šolah.
Smrčavi Drnjohec išče kotiček, kjer bi v miru zakinkal, Žgečka Rozi bi se rada z njim igrala, zato mu dremež vsakič prepreči. Teka za njim, ga žgečka in drami. Beganje sem ter tja po travnatem skalovju pa Botiju povzroča preglavice pri zbiranju podatkov.
Boti zajaše dričavega Orjaka in kot blisk se zadričata po strmini zasnežene zaledenele dežele. Botijeva naloga postaja zahtevnejša, ko se jima pridruži še en dričavi Orjak, in nato se Orjaki kar množijo. Boti poskakuje med njimi, ko vsi skupaj drsijo proti oceanu.
Celestinca v gozdu najde jamo in na njene stene nariše sebe in Ernesta. Ko jo meščani odkrijejo, mislijo, da je to jama iz prazgodovine. Le Ernestov bratranec Benčič, ki sovraži miši, je prepričan, da medvedi in miši nikoli niso živeli skupaj. Zato risbe skrivaj spremeni.
Med nevihto se z Egonovega posebnega drevesa odlomi veja. Le kako naj mu Egon pomaga? S prijatelji se domisli pekočega mazila, a biti drevesni zdravnik ni tako preprosto, kot se zdi. Na srečo ima narava sama vse, kar potrebujejo, za zakrpajo poškodbo.
Barve vidnega spektra imajo vsaka svojo valovno dolžino in jih zaznavamo z očesi. Katero barvo pa si naši možgani preprosto izmislijo? a) cian b) magento c) oker d) akvamarin Posamezna barva ima svojo valovno dolžino znotraj vidnega spektra – dela elektromagnetnega spektra, ki ga zazna naše oko. Ta se nahaja med 400 in 750 nm. Presenetljivo pa eno od barv zaznamo preprosto zato, ker se v našem očesu enako vzdražita čepek za rdečo in čepek za modro svetlobo. Ker je komplementarna zeleni barvi, pa je našim prednikom morda izostrila kontrast med zelenjem in sadjem – gre torej za magento.
V 30. oddaji se za zadnji stol v finalu borijo Gabriel, Nik in Jure iz OŠ Ljudski vrt Ptuj (rumeni) ter Matija, Jan in Luka iz OŠ Šmarjeta (vijolični), v Hitrih lončkih pa Maks, Benjamin in Lara iz OŠ Toma Brejca Kamnik in Aljaž, Lovro in Tian iz OŠ Radlje ob Dravi. Že v Hitrih celicah je precej napeto, vse pa se tudi lepo rima. Med vprašanji tekmovalci obiščejo Azijo in Arktiko, pomagajo racam, da ne zmrznejo, in nam zaželijo lahko noč. V labirintu jih odnese na Mars in zamesijo testo, žepnine pa ne zaslužijo dovolj. Odgovor, za koga je odločilno zadnje vprašanje in čigavi možgani so si izmislili magento, dobite v Malih sivih celicah. Edini in zelo popularen kviz za mlade Male sive celice preverja znanje in veščine sedmošolcev, osmošolcev in devetošolcev. Dvaintrideset tekmovalnih šol iz osmih različnih regij Slovenije se preizkusi v znanju matematike, logike, poznavanju kulturne dediščine, športa, družbe, astronomije, kemije, biologije, tehnike, gospodinjstva, zgodovine, geografije, človeškega telesa in glasbe. V posebni rubriki Hitri lončki pa svoje spretnosti preizkusijo še druge trojke osnovnošolcev od petega razreda naprej.
Taljenje ledenikov zaradi globalnega segrevanja ozračja povzroča dviganje morske gladine. To med drugim povečuje nevarnost poplav v obmorskih mestih. Na Arktiki pa tega ne opazijo. Zakaj? a) Zaradi nizkih temperatur tam segrevanje ozračja ni opazno. b) Taljenje ledenikov tam ne povzroči dviga gladine. c) Severno morje zaradi svoje gostote ne poplavlja. d) Ledeniki se tam ne talijo. Zaradi globalnega segrevanja ozračja se ledeniki talijo po vsem svetu. Nekatere vrste ledenikov pa ne povzročijo dviga morske gladine. Imeli smo dve vrečki z vodo, ki ponazarjata dva ledenika. Rdeča stoji na polički tik nad vodno gladino in predstavlja ledenik na kopnem. Rumena, ki plava na vodi, pa predstavlja Arktiko, ki je sestavljena iz ledenikov, ki plavajo v morju. Najprej je Rok označil raven vodne gladine na začetku, nato pa je predrl rdečo vrečko, tako da je voda odtekala v morje. Opazili smo, da se ob taljenju ledenika na kopnem gladina dvigne. Nato je preluknjal rumeno vrečko. Gladina morja se po predrtju te vrečke ni zvišala. Zakaj? Na Arktiki v glavnem najdemo velike kose ledu, ki plavajo na vodi. Ko se ledenik stali, se količina vode v morju ne spremeni, spremeni se le njeno agregatno stanje: iz ledu nastane tekoča voda. Teža staljene vode je enaka teži ledenika, zato se pri taljenju višina morske gladine ne bo poviševala. Zato je pravilen odgovor b.
Možganski labirint je že pripravljen, vanj kmalu vstopijo neustrašni radovedneži vijolične ekipe. Nato sledi sestavljanje besede. Enako naredijo tudi rumeni. Sestavi tudi ti najdaljšo besedo iz pobranih črk. Pobrane črke vijoličnih: A, S, M, Č, R Pobrane črke rumenih: S, L, O, T, T, E
Nadaljujemo pa DNK detektivko. Kloniranje, gensko spremenjeni organizmi, gojenje človeških organov v pujskih. Vse to se slišijo kot naslovi novic iz temačne prihodnosti. A DNK detektivka ni prav nič temačna. V mikrosvet sta skočila Juš in Arne. Mi pa vas sprašujemo: Knjiga opisuje detektivsko preiskovanje ropa s pomočjo epigenetike. Ta veja genetike se ukvarja z vplivom okoljskih dejavnikov na gene. Kaj od naštetega ni okoljski dejavnik? a) količina telesne aktivnosti b) količina stresa, ki ga doživi oseba c) nezdrave razvade d) sorodstvena povezanost staršev Odgovor: Okoljski dejavniki vplivajo na aktivacijo nekaterih genov. Pravilen odgovor je tako D. Avtorica: Tanya Lloyd Kyi Ilustrurala: Lil Crump Prevedla: Maruša Mušinović Založba: Pipinova knjiga
Pip in Poka se z Zakom in Jasmino igrata v parku, Francka pa prinese dva hulahup obroča in predlaga dirko samokolnic. Obroča bosta ciljna črta. Poka je razočarana, ker je Pip v ekipi z Zakom in ne z njo. Dirka se začne. Pokina tekmovalnost se razplamti, odločena je, da bosta z Jasmino premagali nasprotnika. Res zmagata, a Pokino zmagoslavje je pretirano. V navalu navdušenja se odloči, da se bo od zdaj igrala le z Jasmino. Pip se še naprej igra z Zakom. A Poka vse bolj pogreša Pipa, ki še kar kuha mulo in se ne zmeni zanjo. Francka opazi njuno stisko in ju predlaga v ekipo, ki bo vrtela hulahup obroč. Igra je smešno zabavna, vsi veselo rajajo, prijateljstvo pa spet premaga vse ovire.
V tej epizodi se bomo približali nekaj neverjetnim živalim. Plavajoča rakovica voditelju ne bo dala miru, goslaš pa mu bo skoraj ušel. Srečali bomo tudi trmaste komarje. Vse te živali so se odlično prilagodile okolju med blatnimi mangrovami.
Vas zanima, zakaj suha koža včasih zelo srbi? Zdravnica Mica in Tinko pojasnita, kako motnja pri obnavljanju kože povzroči, da se na njej naberejo luske.
Nona otrokom pove zgodbico o zimski pošasti. Malčki brž zaspijo, drugo jutro pa presenečeni ugotovijo, da je očka izginil iz kostanja. Pred drevesom so čudne sledi, gozd stresa nenavadno hrumenje. Je očka ugrabila skrivnostna pošast, da bi se igrala z njim? Vse kaže, da ga bo treba rešiti, in to čim prej.
Brina in Binka zaman prepričujeta očija, da je vseeno, če v paketku hrane za domov med jedmi ni pomladnih zvitkov. Medtem ko nestrpno čakajo, da jih v restavraciji ocvrejo, neučakani smrkljici do skrajne meje preizkušata očijevo potrpljenje.
Binka in Brina se spreta, in Binka se odloči, da se ne bo več igrala igre »vohunjenje«. V njej je pripravljala čarobni zvarek, s katerim bi otroci obvladali odrasle, Igra pa se zaplete, saj zvarek ne deluje več. Brina spozna, da je Binka za igro nepogrešljiva, in napne vse sile, da jo prepriča, da se jim spet pridruži.
Pip in Poka se v parku igrata gusarje in srečata Francko, ki je z Jasmino in Zakom odprla klub. Vanj povabi tudi Pipa in Poko ter jima za vstop pokaže poseben stisk tačk. Poki ta ne povzroča preglavic, Pipu pa, zato se pretvarja, da ga klub ne zanima. Poka se strinja, da zapustita klub in se še naprej igrata gusarje. Med igro Poka opazi, da se s kretnjami dajmitačko igrata tudi gusarje, a se Pip tega sploh ne zaveda. Po nekajkratnem ponavljanju mu Poka razkrije, da obvlada dajmitačko. Presenečeni Pip prizna, da se ni hotel pridružiti klubu, ker se ni mogel naučiti stiska tačk, na koncu pa vse člane navduši s svojo gusarsko dajmitačko.
Neveljaven email naslov