Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Fejmiči, youtuberji, influencerji – tako mlajše generacije imenujejo tiste posameznike, ki imajo na različnih družbenih omrežjih številne sledilce in so zaradi svojih aktivnosti postali nekakšni mnenjski voditelji. Kdo sploh so vplivneži, na katera področja se navadno spoznajo in kaj jim je poleg razmaha družbenih omrežij še omogočilo, da imajo danes takšen vpliv, in to predvsem na mlade? Več v oddaji Na kratko.
Če v filmu vidimo, da nekdo leti ali beži pred dinozavrom, vemo, da to ni resnično. Toda z umetno inteligenco lahko nekomu tako spretno namestimo glavo na tuje telo ali položimo v usta besede, ki jih v resnici ni nikoli izrekel, da skoraj ni mogoče opaziti, da je posnetek lažen. Kako naredimo deepfake oziroma ponarejeni video? In kako težka je nasprotna pot, odkrivanje lažnih videoposnetkov? Čeprav so bili taki videi sprva namenjeni zabavi, jih dandanes čedalje pogosteje uporabljajo tudi za manipulacijo, zlorabo in izsiljevanje. Ali lahko fotografija našega obraza, ki smo jo za zabavo naložili v aplikacijo telefona, pristane v pornografskih posnetkih?
Zdravilne rastline so bile prvo zdravilo, ki so ga uporabljali naši predniki, pa tudi prvo zdravilo, ki ga je uporabljala »uradna medicina« od svojega nastanka. Nekaj zdravilnih rastlin je priznala tudi uradna medicina, druge so se obdržale le v ljudski medicini. Okrog 70 % zdravil, ki so danes v uporabi, izhaja iz narave. Zdravilne rastline so tudi glavna tema raziskovanja profesorja Sama Krefta. Dobro pozna njihovo moč, uporabo in učinke na zdravje. Delovanje zdravilnih rastlin raziskuje v laboratoriju, pregleduje izsledke domačih in tujih raziskav, ugotovitve pa primerja tudi s starimi zapiski ter ljudskim izročilom. Ena od zdravilnih rastlin, ki jih je s skupaj z raziskovalci s Fakultete za farmacijo raziskoval, je ameriški slamnik. Preučevali so rastline z različnih območij Slovenije in ugotavljali, ali na kakovost zdravilnih izvlečkov kakorkoli vpliva starost rastline in nekateri drugi dejavniki. Eno od področij njegovih raziskav na Fakulteti za farmacijo so tudi antioksidanti. Izolirajo iz različnih rastlin, največ iz iglavcev in v zadnjem času so najbolj obetavne in zanimive rezultate dobili iz bele jelke. Pri preučevanju zdravilnih rastlin prof. Samo Kreft združuje različne vede in znanja – botaniko, kemijo, medicinske vede, zgodovino, etnologijo, in ko pridejo zdravila na tržišče, tudi pravo.
V tokratnem Krompirju se učimo osnove slovenskega znakovnega jezika, Matjaž Juhart iz Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije je predstavil pomen znakovnega jezika za vse, ki slabo ali sploh ne slišijo. V družbi Nike in Nika pa sta tudi Žiga X Gombač in nekdanji Firbcolog Peter, voditelja novega podkasta za mlade Mala malca. Oddajo je tolmačila tolmačka slovenskega znakovnega jezika Špela Uršič Andres.
Mreženje (angl. networking) je izraz za pletenje socialne mreže. Ta je s prihodom interneta močno spremenila svojo podobo, vzpostavitev različnih socialnih omrežij pa je močno posegla tudi v odnose in človeka samega. Kognitivne sposobnosti naj bi človeku omogočale vzdrževanje vezi z največ sto petdesetimi različnimi posamezniki. Sodobno mreženje pa to število presega za nekajkrat.
Tako v svetu kot pri nas se v naravnih okoljih čedalje pogosteje pojavljajo bitja, ki so se razvila na popolnoma drugem koncu sveta. Rečemo jim tujerodne vrste. Nekatere med njimi so takšne, ki nepovrnljivo spreminjajo naravna okolja in povzročajo propad domačih vrst. V zadnjih nekaj letih so »napadle« tudi gozdove.
Osem odstotkov kopnega ali devet milijonov kvadratnih kilometrov na Zemlji prekrivajo travišča. V Sloveniji je travniške površine izoblikoval človek z izsekavanjem gozda. Danes so to življenjska okolja z neverjetno pestrostjo. Na enem samem kvadratnem metru 80 različnih rastlinskih in živalskih vrst.
Praznovanje novega leta je največji kitajski praznik in povzroči največjo selitev naroda na svetu. Z najstarejšo civilizacijo sveta bomo vstopili v leto opice, spoznali nenavadne običaje in obiskali kraje stran od običajnih turističnih poti – od zgodovinske province Anhui do izoliranih krajev na meji z Mongolijo.
Ko se začne nek posnetek, fotografija, ali samo stavek po svetovnem spletu širiti z neverjetno hitrostjo, nenadzorovano in sam od sebe, pravimo, da je ta postal viralen. To se lahko zgodi povsem po naključju, lahko pa za viralno vsebino stoji veliko dela, znanja in denarja. Zmagovalno formulo, ki bi nas izstrelila med spletne zvezde, iščemo v oddaji Na kratko. Pri tem nam pomagajo Klemen Slakonja, Nik Škrlec, Dan Podjed in Matej Špehar.
Najtežja tekaška preizkušnja na svetu Špartatlon vsako leto privabi tekače z vsega sveta, da se preizkusijo na 246 kilometrov dolgi poti. Po zapisih grškega zgodovinarja Herodota je tolikšno razdaljo od Aten do Šparte leta 490 let pr.n.št. v dveh dneh pretekel tudi grški sel Fejdipid, legendarno zgodbo pa so v osemdesetih letih prejšnjega stoletja obudili pripadniki angleškega kraljevega letalstva. Septembra 2021 je bilo na štartu pod atensko Akropolo kar pet Slovencev (Mirko Bogomir Miklič, Tomaž Kališnik, Luka Videtič, Boštjan Schönlieb, Domen Kozjek). Nekateri so se po progi podali prvič, drugi so se z njo že bolj ali manj uspešno spopadli. Na dolgi poti, ki jo dodatno otežujejo še časovni limiti, razgibana pokrajina in vzpon na 1100 metrov visok prelaz Sangas, tekači spoznavajo, da lahko moč za premagovanje individualnih težav črpajo tudi iz ekipe. Dokumentarni film Ekipa, Špartatlon 2021 zaokrožuje trilogijo špartatlonskih podvigov, ki se je pred desetimi leti pričela z zgodbo Ruth Podgornik Reš in filmom Ruth 246,8, po njenih tragični smrti pa nadaljevala s sinom Mihom in dokumentarcem Krog. Dokumentarni film je nastal v produkciji RTV Slovenija. Avtorica Irena Bedrač, snemalca Danilo Plazovnik in Borut Krois, montažer Igor Purnat.
Japonski režiser Akira Kurosawa je leta 1950 posnel film Rašomon. Z njim je japonsko kinematografijo približal širši svetovni javnosti in predstavil nov način pripovedovanja. V filmu Rašomon spremljamo zgodbo v zgodbi. V Rašomon, razpadajoča vrata v cesarsko mesto, se pred dežjem zatečejo trije posamezniki, tudi drvar, ki začne pripovedovati zgodbo o samurajevem truplu, ki ga je našel v bambusovem gozdu. Stvarnih dokazov o tem, kaj se je zgodilo, ni. Obstajajo pa štirje pričevalci, od katerih vsak pove svojo različico zgodbe. Pojav, v katerem več ljudi isti dogodek opisuje na različne, pogosto nasprotujoče si načine, tako danes imenujemo Rašomonov učinek. Resnica postane nedosegljiva, pričevanja in spomini pa nezanesljivi.
Umetnostni zgodovinar dr. Milček Komelj v filmu Otoki svetlobe potuje skozi izbrana poglavja likovne umetnosti in tudi lastnega življenja. Njegovo potovanje, razmišljanje in doživljanje ne poteka v ravni črti, temveč kakor morsko valovanje ustvarja ritmično gibanje, tako se ves čas približuje in odmika gledalcu. Srečuje se z umetninami in umetniki, s prostorom in časom, z otroštvom … Je pesnik, ki strastno ljubi umetnost in njeno skrivnostno lepoto, v notranjem svetu pa ga žene k vedno novim obzorjem, zato je izjemen ne le v slovenskem prostoru. Od daleč ga v filmu spremlja občutljivi opazovalec, njegov sin dr. Miklavž Komelj, ki očetu ves čas prihaja naproti.
Covid-19 ne izbira. To so na lastni koži izkusili že mnogi Slovenci in Slovenke. Pretresljive zgodbe posameznikov, ki so preboleli to bolezen in še vedno čutijo njene posledice, je v filmu Covid-19, zgodbe prebolevnikov subtilno odstrl režiser Mitja Okorn. Pričevanja prebolevnikov so ga prepričala, da se je po koncu snemanja tudi sam odločil za cepljenje, ki je edini in hkrati najpreprostejši način, da ustavimo epidemijo. Toda zgodbe posameznikov mu še vedno niso dale miru. V filmu je bilo namreč nemogoče zajeti vse dolge pogovore, ki jih je Okorn opravil s prebolevniki. Zato so nastali še kratki filmi in v njih vas čaka le po ena zgodba. Morda bo ravno ta tista ključna, tista, ki bo prepričala še neprepričane.
V seriji 50 knjig, ki so nas napisale, iščemo knjigo, ki nas je najbolj zaznamovala, ki nas je skratka napisala. Beaumarchaisova Figarova svatba slovi kot najbolj revolucionarna komedija, ki je s svojimi svobodomiselnimi idejami celo navdahnila francosko revolucijo. Toda v današnjem kontekstu lahko Ta veseli dan beremo drugače, tudi v duhu gibanja #metoo. Ta veseli dan ali Matiček se ženi je gledališka igra Antona Tomaža Linharta in je priredba Beaumarchaisove satire Figarova svatba. Linhartova veseloigra je v knjigi izšla leta 1790, cenzura pa je bila premočna, da bi dovolila tudi uprizoritev na odru, zato je bilo delo uprizorjeno šele leta 1848, po Marčevski revoluciji, v Novem mestu. Beaumarchaisova Figarova svatba slovi kot najbolj revolucionarna komedija, ki je s svojimi svobodomiselnimi idejami celo navdahnila francosko revolucijo. Toda v današnjem kontekstu pretirane politične korektnosti lahko Ta veseli dan beremo drugače, tudi v duhu gibanja #metoo, o čemer smo se pogovarjali z asistentko režije izvedbe v Drami Mašo Pelko, glede zapleta s podvezico pa smo se pozanimali tudi pri načrtovalki porok, obenem pa prisrčen zaključek te oddaje iz serije 50 knjig posneli kar v Blejskem srčku.
Covid-19 ne izbira. To so na lastni koži izkusili že mnogi Slovenci in Slovenke. Pretresljive zgodbe posameznikov, ki so preboleli to bolezen in še vedno čutijo njene posledice, je v filmu Covid-19, zgodbe prebolevnikov subtilno odstrl režiser Mitja Okorn. Pričevanja prebolevnikov so ga prepričala, da se je po koncu snemanja tudi sam odločil za cepljenje, ki je edini in hkrati najpreprostejši način, da ustavimo epidemijo. Toda zgodbe posameznikov mu še vedno niso dale miru. V filmu je bilo namreč nemogoče zajeti vse dolge pogovore, ki jih je Okorn opravil s prebolevniki. Zato so nastali še kratki filmi in v njih vas čaka le po ena zgodba. Morda bo ravno ta tista ključna, tista, ki bo prepričala še neprepričane.
'Kadar napoči tisti dan, bo prerojeni narod pobral iz blata pohojeno ubogo krizantemo, očistil jo bo ter jo shranil s hvaležnim spoštovanjem za spomin na grenko lepo preteklost.' Tako je zapisal Ivan Cankar v znamenitem delu Bela krizantema, ki je postalo simbol trpljenja slovenskega naroda. V dokumentarcu Bela krizantema pa so strnjena dogajanja zadnjih let pred osamosvojitvijo, ki so Slovence prisilila, da so zasnovali svojo državo in se poslovili od Jugoslavije, ki je vse bolj postajala njihova ječa. Slovencem se je v nekaj letih odvila zgodovina, čas mitingov, strahu in groženj, čas maratonskih protislovenskih sestankov in beograjskih načrtov, kako v Sloveniji preprečiti demokratične procese. Bela krizantema je tako čas sanj in še ne povsem čas streznitve, je dokument nastanka nove svetovne države Slovenije, ko se je Slovencem izpolnil sen, da bi imeli svojo državo, da bi bili gospodarji na svoji zemlji in bi sebi sami vladali. Bela krizantema je dokumentarec, nastal leta 1991, ko smo bili ponosni, da je prav naš rod prispeval in doživel ta zgodovinski trenutek, ko so se nam izpolnile sanje, ki so jih sanjali mnogi rodovi. ...
Odkar je na svetu človek, obstajajo govorice, laži in manipulacije. In obstaja tudi človekova želja po spoznavanju resnice. Toda ali lahko danes sploh še govorimo o eni sami resnici? Zdi se namreč, da vse prej kot preverjenim dejstvom danes verjamemo mnenjem najglasnejših posameznikov. O tem, kaj še pomeni postresničnost, ki naj bi zaznamovala današnji čas, pa v oddaji Na kratko!
Covid-19 ne izbira. To so na lastni koži izkusili že mnogi Slovenci in Slovenke. Pretresljive zgodbe posameznikov, ki so preboleli to bolezen in še vedno čutijo njene posledice, je v filmu Covid-19, zgodbe prebolevnikov subtilno odstrl režiser Mitja Okorn. Pričevanja prebolevnikov so ga prepričala, da se je po koncu snemanja tudi sam odločil za cepljenje, ki je edini in hkrati najpreprostejši način, da ustavimo epidemijo. Toda zgodbe posameznikov mu še vedno niso dale miru. V filmu je bilo namreč nemogoče zajeti vse dolge pogovore, ki jih je Okorn opravil s prebolevniki. Zato so nastali še kratki filmi in v njih vas čaka le po ena zgodba. Morda bo ravno ta tista ključna, tista, ki bo prepričala še neprepričane.
V seriji 50 knjig, ki so nas napisale, iščemo knjigo, ki nas je najbolj zaznamovala, ki nas je konstituirala kot narod, ki nas je skratka napisala. Nas je napisal Dane Zajc, katerega pesmi so komunisti med drugim označili za "konkretno negacijo NOB"? Razlogi za to, da je ena prelomnih knjig slovenske literature 20. stoletja leta 1958 izšla v samozaložbi, so bili “ideološke, politične, tipično kranjsko zagovedne” narave, je povedal Dane Zajc o svoji prvi zbirki Požgana trava. Pesem Jalova setev so v ideološki komisiji CK ZKS razglasili za konkretno negacijo NOB in povojne založniške strukture so pokazale svojo moč. “Mislim, da je bilo v tistih časih mnogo slovenskih umetnikov ovaduhov in da je vsak drugi slovenski umetnik izobraževal policijo ..., tako da je morala biti policija umetniško najbolj izobražena ustanova na Slovenskem,« je kasneje povedal Zajc, ki je bil leta 1951 tudi zaprt zaradi političnih stališč. Služboval je v knjižnici, igrali in recitirali po so ga po vsej Sloveniji in v tujini. O tem, kako sta to počela ob glasbi, nam je na Sv. Trojici nad Domžalami povedal igralec Janez Škof, o literarnem pomenu zbirke je spregovoril urednik Aljoša Harlamov, da pa je Zajc res eden največjih, priča tudi izjava Nobelovca Josifa Brodskega: »Jaz sem mali pesnik vélikega naroda, Dane Zajc pa je véliki pesnik malega naroda.«
V tokratni oddaji Osvežilna fronta vas bodo ustvarjalci pripravili na eno največjih prelomnic v življenju, na polnoletnost. Med drugim bodo iskali odgovore na vprašanje, kaj lahko končno v življenju počnemo, ko dopolnimo osemnajst let, zbrali pa so tudi uporabne namige za organizacijo epske žurke za osemnajsti rojstni dan.
Neveljaven email naslov