Raziskave kažejo, da bi lahko kmetijstvo s hidroponijo postalo prihodnost globalnega kmetijstva, piše Forbes. Foto: Wikipedia/Wiki Commons
Raziskave kažejo, da bi lahko kmetijstvo s hidroponijo postalo prihodnost globalnega kmetijstva, piše Forbes. Foto: Wikipedia/Wiki Commons

Koncept zveni kot znanstvena fantastika. Namesto da bi pridelki rastli na hektarjih zemljišč, kmetije pridelujejo solato in jagode v klimatiziranih, z lahkoto nadzorovanih cilindrih. Manj kopnega, manj vode, ampak celoletna svetloba in popolnoma nadzorovana vlaga.

Predstavljajte si, da rastline (sadje in zelenjava) rastejo v 20 metrov visokih klimatiziranih stolpih z LED-lučmi, brez uporabe pesticidov, herbicidov, sintetičnih gnojil ali gensko spremenjenih organizmov. Namesto tega vidite na tisoče infrardečih kamer in senzorjev, ki zbirajo podatke za analizo in nadaljnje optimiziranje rasti rastlin, piše Forbes.

Ta tehnologija naj bi v primerjavi s tradicionalnim kmetijstvom dosegla do 350-krat večjo donosnost, ki v primerjavi s konvencionalnimi metodami porabi 1 odstotek vode in komaj kaj zemljišča, je izmerilo podjetje Plenty, ki se ukvarja z razvojem nove tehnologije. Ta je pridobila nekaj ključnih vlagateljev, kot je generalni direktor Jeff Bezos, generalni direktor Amazona.

Hidroponsko kmetijstvo že obstaja, čeprav ne v velikem komercialnem obsegu. Raziskave kažejo, da bi lahko kmetijstvo s hidroponijo postalo prihodnost globalnega kmetijstva, ki združuje prednosti lokalne ekološke kmetije na prostem z visokimi donosi velike kmetijske proizvodnje, so še prepričani v podjetju.

Tehnologija radikalno zmanjša izpuste, ki nastanejo pri prevozu hrane, omogoča njeno svežino, hrana namesto v zemlji zraste v vodi, umetna LED-svetloba nadomesti sončno, ker se s to metodo lahko prilagaja potrebam rastlin, ni potrebna uporaba pesticidov, tehnologija pa se vzporedno razvija z umetno inteligenco in roboti.