Madžarski predsednik Janos Ader bo v torek na uradnem obisku v Sloveniji, kjer ga bo gostil predsednik republike Borut Pahor. Ader se bo v Ljubljani srečal tudi s predsednikom DZ Jankom Vebrom in premierko Alenko Bratušek. Obisk bo končal v Lendavi s srečanjem s predstavniki madžarske manjšine.

V Slovenijo bo Ader prispel že drevi in si v Cankarjevem domu skupaj s predsednikom Pahorjem ogledal predstavo madžarske baletne skupine iz Györa.

Kot so sporočili iz urada predsednika republike, pomeni Aderjev obisk nadaljevanje poglabljanja dobrososedskega dialoga z Madžarsko na najvišjih ravneh, njegov namen pa je okrepitev temeljev in zagotovitev nadaljnjega razvoja sodelovanja med državama na vseh področjih. Predstavlja tudi nadaljevanje visoke ravni prijateljskih dobrososedskih odnosov in političnega dialoga med državama.

Madžarski zunanji minister Janos Martonyi je bil nazadnje na delovnem obisku v Sloveniji aprila letos, madžarski premier Viktor Orban je bil na uradnem obisku v Sloveniji novembra lani, takratni predsednik Pal Schmitt pa marca lani.

Na tokratnih pogovorih s slovenskimi sogovorniki bodo po napovedih izpostavljene najpomembnejše dvostranske teme, vključno s položajem obeh manjšin.

Slovenci na Madžarskem poseljujejo Porabje, kjer glede na rezultate madžarskega popisa prebivalstva iz leta 2011 živi 2820 pripadnikov slovenske manjšine. Živijo v gospodarsko nerazvitem delu Madžarske, pestijo jih težave s pomanjkanjem finančnih sredstev, ureditvijo dvojezičnega šolstva in javne rabe slovenščine ter omejenost manjšinskih medijev. Nerešeno je tudi vprašanje zastopstva slovenske manjšine v madžarskem parlamentu.

Prav tako še ni zgrajena cesta Gornji Senik - Verica, ki bo pomembna prometna povezava za Slovence v Porabju. Predvideno je, da naj bi jo odprli letos novembra in to šest let po položitvi temeljnega kamna. Slovesnega odprtja naj bi se udeležila predsednika obeh držav.

Čeprav sta slovenska manjšina na Madžarskem in madžarska v Sloveniji številčno primerljivi, slovenska manjšina od madžarske države dobi bistveno manj sredstev kot Madžari v Sloveniji.

Madžarska in Slovenija bosta ob tokratnem predsednikovem obisku po napovedih iz Pahorjevega urada tudi izmenjali poglede o nadaljnjih perspektivah dvostranskega in večstranskega sodelovanja na različnih področjih ter o aktualnih vprašanjih, s katerimi se soočata Evropska unija in širša mednarodna skupnost.

Madžarska je pomembna gospodarska partnerica Slovenije; lani je ohranila šesto mesto med zunanjetrgovinskimi partnericami. Menjava z Madžarsko predstavlja 3,6 odstotka celotne slovenske zunanjetrgovinske menjave. Lani je skupna vrednost blagovne menjave dosegla 1,55 milijarde evrov.

Eden od madžarskih projektov v Sloveniji je tudi izgradnja potniškega centra Emonika z novo avtobusno in železniško postajo v Ljubljani, katerega investitor je madžarski Trigranit. Prvotno je bilo predvidno, da bo Emonika zgrajena do konca leta 2012, a se gradnja še ni začela. Je pa slovenska vlada minuli teden odločila, da bo pri projektu sodelovala s pomočjo v višini 25 milijonov evrov. Gre za pomoč, ki jo država daje investitorjem za tuje neposredne investicije.

Možnosti poglobitve sodelovanja med državama so po oceni uradne Ljubljane tudi na področju turizma, kjer je po številu prihodov in ustvarjenih nočitev Madžarska na 10. mestu trgov za Slovenijo. Dvostransko sodelovanje je zelo intenzivno in razvejano tudi na obrambnem in vojaškem področju, tudi v okviru dvostranskih in večnacionalnih vaj.

Ader je prvi madžarski predsednik, ki je bil izvoljen po uveljavitvi nove madžarske ustave 1. januarja lani. Zaradi ustavnih sprememb se je Madžarska znašla pod plazom številnih kritik mednarodne skupnosti, saj mnogi menijo, da nova ustavna ogroža pravno državo ter krši mednarodne in evropske standarde človekovih pravic. Po sprejetju ustave so prav zaradi tovrstnih očitkov sledili še štirje amandmaji, ki pa kritik za zdaj niso utišali. Evropska komisija je Madžarski 3. maja dala mesec dni časa, da odpravi sporne določbe v ustavi.

SLOVENCI EVROPEJCI v petek, 24. 5. 2013, ob 20:40: NAKUP NEPREMIČNINE v EU

Tudi nepremičninski trg v Evropski uniji je načeloma odprt vsem državljanom držav članic. Na njem tako lahko brez posebnih omejitev in komplikacij najemajo in kupujejo vse vrste nepremičnin. A pri tem je treba opozoriti na to, da imajo posamezne države lahko določene omejitve, ki največkrat veljajo za kmetijska zemljišča. Te obstajajo zlasti v novih državah članicah, a Slovenija ne spada mednje. V starejših članicah večjih omejitev ni prisotnih. In če so različne omejitve, tudi postopek nakupa je od države do države drugačen.

Preverili bomo, kako v praksi deluje nepremičninski trg in ali je v resnici odprt. Bodite z nami v petek, 24. maja, ob 20:40!