Nestrpnost in sovraštvo kipita iz forumskih debat, videoposnetkov, fotografij in druge vrste objav na družbenih in drugih medijih, ki jih neprestano pregledujejo moderatorji oziroma čistilci. Režiserja filma Hans Block in Moritz Riesewieck sta se spraševala, kdo so ti ljudje, ki morajo v nekaj sekundah presoditi o ustreznosti objavljene vsebine. In kdo vodi kalifornijske tehnološke korporacije, ki so se do pred kratkim distancirale od moralne odgovornosti? Ustvarjalci so dokumentarec Čistilci ustvarili večplastno – združili so svet politike, v katerem se razpravlja o vprašanjih, povezanih z družbenimi mediji, osebne zgodbe protagonistov in učinek njihovega dela.

"Svetovni splet bo kmalu dopolnil 30 let," je po MMC-jevi premieri dokumentarca razpravo z Dušanom Cafom, direktorjem Inštituta za digitalno družbo in predstavnikom Slovenskega foruma o upravljanju interneta, ter Tadejem Naredom, predsednikom Fundacije SICEH za razvoj kibernetike in slovenskih certificiranih etičnih hekerjev, odprl voditelj pogovora Aljoša Masten, novinar MMC-ja.

Spomnil je, da je bil splet v začetnem raznolik in bogat ocean nepreglednega števila spletnih strani in blogov, a je bil hkrati precej bolj obskuren. Bil je precej manj reguliran ter bolj odprt in svoboden. Danes je drugače, svetovni splet je stisnjen na le nekaj platform, ki so pod nadzorom prgišča tehnoloških velikanov. Regulacije je več, svobode manj, ali je to prav ali ne - presoja je prepuščena vsakemu posamezniku in njegovi lestvici vrednot, pa je v uvodu v razpravo dodal Masten.

Zaradi številnih krutih vsebin na spletu se pojavljajo vedno številčnejši pozivi, naj se moderacija na spletu poostri. Medtem ko Caf meni, da dilema med svobodo in moderiranjem vsebin obstaja, Nared pravi, da je cenzura neprimerna: "Ko so vpeljani mehanizmi cenzure, je določanje postavk v tej cenzuri stvar muh bodisi politične opcije bodisi kapitalskih interesov." Cenzura je sladkorni preliv čez plesnivo torto – ne reši problema, ampak ga olepša, v praksi pa daje hrano za razraščanje gnilobe, je ponazoril Nared.

Politika si želi regulacijo
Masten je poudaril, da nekateri zakonodajalci iz ZDA in drugje že pozivajo platforme, naj poostrijo moderacijo, ali pa jih bodo v to prisilili z zakonodajo. "Politika si želi regulirati platforme na radikalen način, kot vidimo, jih moti svoboda izražanja," se je na poskuse državnega reguliranja navezal Caf in izpostavil, da ni tako le v Turčiji.

V Evropski uniji smo priča samoregulaciji, ki pa je prav tako sporna, saj odraža prepričanja lastnikov, ki so večinoma mladi beli inženirji in imajo lahko še bolj skrajna stališča. "Tudi Evropi se lahko zgodi, da bodo platforme filtrirale določene vsebine, ki ne bodo všeč politiki," je še dodal Caf, ki meni, da sta svoboda izražanja in anonimnost temeljni človekovi pravici.

Nared je glede regulacije podal primer, ko je hekerska skupina Anonimus s spleta umaknila največjega ponudnika otroške pornografije in o tem obvestila FBI. "V naši organizaciji smo te datoteke hitro dobili in odkrili IP-naslov," je dejal Nared in pojasnil, da so takoj obvestili Europol, policijo in FBI. "A policija ni vedela, da se je to zgodilo, in v takem primeru je samoregulacija bolj aktivna kot državni vzvodi," je dodal Nared.

Današnja svoboda je krvavo priborjena
Sogovorniki so se kljub neodobravanju cenzure strinjali, da se svoboda posameznika konča tam, kjer se začne svoboda sočloveka. Masten je pri tem poudaril, da svobode v zgodovini še nikoli ni bilo v takem obilju, kot jo v zadnjih letih v določenih delih sveta lahko užijemo.
Nared je ob tem opozoril, da se svoboda, ki jo imamo, ni zgodila sama od sebe, ampak po tisoč letih boja. "Svoboda, ki jo imamo, je zgrajena na rekah krvi in gorah trupel," je bil neposreden Nared in dodal, da se temu ne moremo izogniti zato, ker bi nekateri radi živeli v olepšanem svetu okrašenih krožnikov.

Nared je ob tem dejal, da imajo na drugi strani moderatorji spletnih platform dostop do osebnih podatkov in so hkrati anonimni, z brisanjem objav pa lahko pod krinko cenzure sodelujejo v prikrivanju zločinov. Vprašanje je, ali sodelujejo oziroma bi morali sodelovati z organi pregona.

Internet - preslikava življenja
Caf je opozoril na tako imenovane balončke, ki se vzpostavljajo na spletnih platformah, ki so na neki način še bolj sporni kot moderiranje objav oziroma cenzura. "Problem platform je, da izbirajo novice," je dejal. Masten je k temu dodal, da ljudje sledijo podobno mislečim, ki potrjujejo njihova prepričanja, kar pa prispeva k še večji polariziranosti družbe.

Sogovorniki so ugotavljali še, da bo v prihodnosti regulacijo na platformah v vse večjem obsegu prevzemala umetna inteligenca in da edini ščit pred manipulacijo uporabnikov ostaja sposobnost kritičnega mišljenja. "Težko je ohraniti internet čist, saj je preslikava realnega življenja," je sklenil Caf.