Za prvi serijski leteči avtomobil bo treba odšteti 499 tisočakov. Foto: PAL-V
Za prvi serijski leteči avtomobil bo treba odšteti 499 tisočakov. Foto: PAL-V

Nenavadno trikolesno, dvosedežno vozilo je v konfiguraciji za cestno uporabo nekakšna mešanica med avtomobilom in motociklom, saj se v ovinkih nagiba kot dvokolesniki. Za letenje pa uporablja sistem žiroplana oziroma žirokopterja, ki je križanec med letalom in helikopterjem, saj ga poganja propeler, a namesto kril ima rotor. To mu sicer ne omogoča navpičnih vzletov in pristankov, a kljub temu za obe operaciji potrebuje precej manj prostora kot klasična letala.

Pri podjetju PAL-V zagotavljajo, da je upravljanje libertyja precej preprostejše kot upravljanje helikopterja. Za letenje z njim bodo morali lastniki imeti licenco za upravljanje žirokopterja, za katero je treba poleg teoretičnega dela opraviti 30 ur letenja in jo je mogoče pridobiti v eni sezoni.

Na tleh 100, v zraku 200
Za preobrazbo iz avtomobila v žirokopter je potrebnih od pet od deset minut. Na tleh za pogon skrbi bencinski motor proizvajalca Rotax s 73,5 kilovata (100 KM), ki omogoča pospešek do stotice v devetih sekundah in končno hitrost 160 kilometrov na uro. Poraba znaša 7,6 litra na 100 prevoženih kilometrov, poln rezervoar pa zagotavlja okoli 1.300 kilometrov dosega. Letenju je namenjen drugi Rotaxov stroj, ki zmore 147 kilovatov (200 KM). V zraku liberty dosega potovalno hitrost 140 kilometrov na uro, največja hitrost pa znaša 180 kilometrov na uro. Za vzlet potrebuje 330 metrov, zgolj s pilotom na krovu pa lahko s polnim rezervoarjem preleti do 500 kilometrov.

Liberty bo najprej na voljo v posebni seriji Pioneer Edition. Ta bo omejena na 90 primerkov s ceno 499.000 evrov (brez davkov), pozneje (predvidoma proti koncu leta 2018) pa bo sledil model liberty sport, za katerega bo treba odšteti 299.000 evrov.

Prvi serijski leteči avtomobil bo nastajal na Nizozemskem, njegov glavni trg pa bo Severna Amerika.