Prednost laserskih žarometov je, da so zelo kompaktni, majhni in lahki, hkrati pa zelo učinkoviti, saj svetijo enkrat dlje od žarometov LED, ki so se danes že razširili v tako rekoč vse cenovne razrede vozil. Foto: BMW
Prednost laserskih žarometov je, da so zelo kompaktni, majhni in lahki, hkrati pa zelo učinkoviti, saj svetijo enkrat dlje od žarometov LED, ki so se danes že razširili v tako rekoč vse cenovne razrede vozil. Foto: BMW
false
Laserski žarometi v primerjavi z žarometi LED porabijo 30 odstotkov manj energije. Pri BMW-ju in Audiju upajo, da bodo laserski žarometi v naslednjem desetletju razširjeni in najbolj množični na cestah. Foto: Audi
Nesreča
Čeprav v povprečju le tretjino časa vozimo ponoči, statistika razkriva, da se tedaj zgodi kar polovica vseh nesreč. Foto: MMC RTV SLO
Priporočamo doplačilo za odlične prilagodljive žaromete.
Trenutno že večina proizvajalcev žarometov, vsaj za doplačilo, svojim modelom vozil namenja polne žaromete LED. Najmodernejši vedno svetijo s polno močjo, sklop diod v žarometu pa se po potrebi izklaplja in prižiga ter tako zasenči sprednje ali naprotno vozilo oziroma osvetli križišča v mestih ali rob cestišča. Foto: Miha Merljak / MMC RTV SLO
Mercedesovi digitalni žarometi
Mercedes je nove žaromete opremil s kamerami in radarskimi senzorji kot posebej razvitimi algoritmi za prepoznavanje vseh udeležencev v prometu. Na podlagi zaznave drugih objektov in oseb žarometi prilagodijo svetlobo. Foto: Mercedes-Benz
Fordovi napredni žarometi
Bleščanje je ena največjih nevarnosti nočne vožnje, še posebej v dežju. Foto: Ford

Žarometi danes samodejno prilagajajo snop svetlobe in ne slepijo drugih udeležencev v prometu. To je tudi rešitev za odpravo bleščanja, ki naproti vozečim voznikom ponoči povzroča velike preglavice.

Pri oblikovanju avtomobilov imajo žarometi pomembno vlogo. Pogosto piko na i celotni obliki avtomobila. Da bodo luči pomembne tudi sicer, se je izkazalo že na prvi vožnji z avtomobilom. To se je zgodilo leta 1888. Čeprav so takrat kočije z motorji vozili moški, se je na prvo daljšo pot z avtomobilom podala ženska. S seboj je vzela oba otroka, pot je bila dolga dobrih 100 kilometrov in končala se je zvečer. In takrat je postalo jasno, da bodo poseben tehnološki problem predstavljale tudi luči.

"Luči jutrišnjega dneva pa kažejo na to, da se bomo že zelo kmalu spraševali, kako smo se z današnjimi lučmi ponoči sploh lahko vozili. Pa še nekaj, ponoči naj bi se na cesti srečevali bliže kot podnevi. To pa zato, ker tja, kamor gledamo, tja se tudi peljemo. Večina voznikov pa ponoči gleda v luči vozila, ki se pelje naproti, in se zato z avtomobilom pomakne nekoliko bolj proti sredini. Če v luči gleda tudi tisti, ki se pelje proti nam, se res lahko zbližamo bolj kot podnevi, kar dela nočno vožnjo še bolj nevarno,“ razmišlja avtor Avtomobilnosti Andrej Brglez, ki se je v eni od preteklih oddaj spraševal o dobrih in slabih plateh žarometov ter osvetljenosti cestišča.

Dnevna luč LED je postala stalnica, razlika je le v tem, kaj sveti na cestišče, ko vozimo. Halogenski žarometi in žarnice za zdaj še ostajajo na tržišču, vsaj zavoljo nizke cene in dostopnosti. Malo dražji modeli imajo vsaj za zdaj ksenonske žaromete, ki pa jih v veliki meri že zamenjujejo žarometi z le osvetlitvijo LED. Kaj pa je tisto, kar prihaja v prihodnosti in kaj so smernice?

Revolucionarne luči za višjo varnost prometa
Dr. Tomaž Jurijevčič
, vodja razvojnega sektorja pri Helli napoveduje skorajšnji prihod laserskih žarometov: "Laserska tehnologija je samo posebna zvrst LED-tehnologije, kjer imamo LED-diodo, ki proizvaja poseben tip svetlobe, ki jo usmerimo na pretvornik, ki nam iz modre svetlobe, ki jo oddaja laserska dioda, spremeni v belo svetlobo.“

Strokovnjak kot prednost sistema z lasersko diodo navaja, da je velikost diod desetkrat manjša od konvencionalnih diod, to pa omogoča oblikovanje natančnejšega optičnega sistema. Žarometi LED danes cestišče osvetljujejo do 300 metrov, laserski pa do 600 metrov daleč. Hkrati laserski žarometi porabijo za 30 odstotkov manj energije kot žarometi LED.

Želja avtomobilske industrije je, da bi izdelali laserske luči tudi za meglo. Megla bi postala neke vrste platno, zgoščeni opozorilni žarki pa bi na to "platno" narisali mejno črto na cesti in voznike zadaj opozarjali na varnostno razdaljo.

Nevarnost zaslepitve oziroma oslepitve je eden ključnih tveganj pri uporabi laserske tehnike. To narekuje ceno laserskim sistemom. Sama laserska svetloba na cestišče ne pride, zato je sistem povsem varen in primerljiv LED-ksenonskim ali halogenskim sistemom.

Laserske žaromete na primer že uporablja BMW v svojem futurističnem hibridu i8, imel jih bo Audi z novo generacijo A8. Laserski sistemi so torej boljši in naprednejši, a prinašajo tudi določene težave.

Bleščanje velika težava
Oftalmologinja Barbara Cvenkel z Očesna klinika UKC Ljubljana izpostavlja, kaj je težava pri avtomobilskih žarometih. "Boljši in močnejši, kot so žarometi, boljše in dlje bo videl voznik, laže in hitreje se bo odzval v določeni kritični situaciji. Na drugi strani pa bodo imeli vozniki, ki bodo pripeljali naproti, če ne bo promet potekal po avtocesti ali vmes ne bo pregrade, kar težave."

Žarometi namreč povzročajo bleščanje. Strokovnjakinja pojasnjuje, da nam bleščanje lahko za hipec zmanjša vid, ovira naš pogled, lahko pa nas za hip celo oslepi. "Ko vstopi močna svetloba v oko, po navadi skozi zenico, se razprši. In ta razpršena svetloba znotraj očesa nam zmanjša kontrast slike, ki nastaja na mrežnici. In zmanjšanje kontrasta je vzrok bleščanja," pravi Cvenklova.

Kakšna rešitev bi bila po mnenju očesne stroke najprimernejša? Oftalmologinja pravi, da proti tem žarometom na žalost ni pripomočka za ublažitev bleščanja. To je bolj odgovornost proizvajalcev žarometov in avtomobilske industrije, da razvijejo osvetlitev, ki bo varna za voznike in tudi naproti vozeča vozila.

Luči, ki ne slepijo
Rečeno, storjeno. Avtomobilska industrija je prisluhnila medicinski stroki. Na cestah je že množica avtomobilov z žarometi, ki naproti vozečim ne povzročajo bleščanja. Žarometi, ki so sestavljeni iz serije diod, ki se prižigajo neodvisno druga od druge, so prodrli tudi v množične avtomobile srednjega razreda. V prihodnjih letih pa bo tehnika prodrla v vse avtomobilske segmente.

Sistem tako zaznava bleščanje žarometov naproti vozečih avtomobilov, cestnih luči in tudi kresničk pešcev. V hipu, ko tak žaromet zazna nasprotno bleščanje, ugasne tiste diode, ki svetijo neposredno v soudeleženca v prometu, vse druge diode pa pusti prižgane, in to v kar največji mogoči meri, torej z močjo dolge luči.

V prihodnosti bodo žarometi komunicirali s pešci
Pri Mercedes-Benzu so pred časom novi prototipni sistem digitalnih žarometov, poimenovan Digital Light. Žarometi svetlobo samodejno prilagajo vsem udeležencem v prometu, bodisi kolesarjem, pešcem, avtomobilom, poleg tega lahko na cesto z visokoločljivimi projektorji rišejo različne simbole. Pričakuje se, da bodo avtomobili v prihodnosti na cesto pred vozilo projicirali simbole v visoki ločljivosti, kot je simbol za znak stop, simbol za opozorilo na poledenel del ceste, zebro za pešce, ko želi voznik odstopiti prednost pešcu, ki želi prečkati cesto, na ozkih cestiščih žarometi izrišejo stranske črte, da se voznik laže orientira.

Pri Mercedesu pravijo, da je teh simbolov na voljo še več. Pa še nekaj znajo napredni žarometi. V sodelovanju z navigacijsko napravo že vnaprej vedo, da se vozilo približuje križišču, zato tam pravočasno prilagodijo dolžino in širino svetlobnega snopa položaju.

V eni od preteklih Avtomobilnosti smo se posvetili avtomobilskim žarometom, halogenskim, ksenonskim, LED- in laserskim žarometom. Močni žarometi načeloma prinašajo tudi slabosti, a ravno na tem področju se dogajajo veliki premiki.