Vanja in Hedvig poudarjata, da je pri vseh kosih, ki jih uvrstita v svoj izbor, pomembno to, da so kakovostni. Foto: Trije kosi
Vanja in Hedvig poudarjata, da je pri vseh kosih, ki jih uvrstita v svoj izbor, pomembno to, da so kakovostni. Foto: Trije kosi
false
Slovenska arhitektka Vanja Gortnar in švedska industrijska oblikovalka Hedvig af Ekenstam sta združili ljubezen do starega pohištva. Foto: MMC RTV SLO/Katja Štok
Svečnike sta oblikovali iz bakrenih cevi, podstavek pa iz sivega apnenca iz območja kamnoloma Lesno Brdo. Foto: Trije kosi
Industrijska stropna svetilka.
Industrijskemu stropnemu svetilu sta prebarvali le notranji del. Foto: Trije kosi
false
Stol Lupina oblikovalca Nika Kralja sta pretapicirali v nevpadljivo sivo blago. Foto: Trije kosi

"Imava spoštovanje do teh kosov," zatrdi Vanja, Hedvig jo dopolni, da zgaranih in odsluženih miz, stolov, svetil, skodelic in omaric iz obdobja 50. in 60. let, ki jih zbirata iz vseh vetrov, ne želita renovirati v novem slogu. "Sploh ne. Renovacija je minimalistična. Še najbolje je, da se sploh ne vidi. To je najina misija," razlaga svetlolasa Švedinja, ki slovenščino tu in tam nadomesti z angleško besedo.

Zgodba, kako sta se spoznali slovenska arhitektka Vanja Gortnar in švedska industrijska oblikovalka Hedvig af Ekenstam in začeli sodelovati pri projektu Trije kosi, je preprosta. "Na kozarcu vina!" povesta skoraj istočasno sogovornici in bruhneta v glasen smeh. Hedvig, ki je poročena s Slovencem, v deželi pod Alpami pa živi drugo leto, in Vanjo je združila skupna prijateljica, ki je ugotovila, da imata skupni interes – ljubezen do starega pohištva.
Pomemben je izbor
Ker je število tri, ki ni ne dve ne štiri, "lepo" in je "malo neuravnoteženo, saj eden vedno nagaja drugima dvema", predvsem pa zato, "ker dajo trije posebni kosi vašemu domu dušo", sta se Vanja in Hedvig odločili za ime Trije kosi (v okroglem logotipu so v monokromu narisani trije kosi v poslovnih oblekah, ki bi bili v pravljici Svetlane Makarovič zlahka zlovešči odvetniki Jazbeče družine).
"Pri najinem sodelovanju dajeva poudarek izboru. Jemljeva si pravico reči, ta kos je kakovosten, saj je narejen na določen način, ima določene detajle. To je plus, ki ga dajeva najinim kosom," pojasni Vanja, ki prizna, da se večinoma ukvarja z oblikovanjem interierjev in da do zdaj še ni sodelovala "s pravo stranko", ki bi znala ceniti takšne kose. "Ni potrebno, da se preselimo nazaj v čas, ampak da imamo nekaj izbranih kakovostnih kosov."

Ko vidno postane nevidno
S hitrim ošvrkom po sobi ob Tržaški cesti v Ljubljani, ki vpija rezek vonj zatohlosti starega pohištva, so na najdaljši steni nasproti vhoda razporejeni in naloženi skrbno izbrani objekti, ki so bili sicer deležni manjših popravkov, a tako pretkano, da dejansko niso vidni.
Nekemu stolu sta tako v slogu shabby chic pustili obledelo barvo na sprednji nogi, "ker se jima je to zdelo lepo". Drugemu sta le zamenjali ročaj, "saj je fino imeti stik z lesom". Od mnogoterih lupin Nika Kralja, do katerih gojita posebno sentimentalno vrednost, sta eno dobesedno slekli. Ranljivi svetli les, ki se je ob robovih kovinskih vijakov disperzično obarval rjavkasto, bosta le ustrezno zaščitili. Tudi pri tapeciranju sledita materialom in barvnim odtenkom nekega časa in tako objektom, kot da bi dobili obvod ali namestitev stene v zamašeno aorto, podaljšata življenje v novem tisočletju.
Staro pohištvo je v Skandinaviji zelo moderno
Predvsem v skandinavskih državah so popolnoma nove trgovine, ki prodajajo staro pohištvo (tu ne govorimo o antikvitetah ali restavratorski centri) "skorajda v vsaki hiši," pove Hedvig. "To je tam zelo moderno in ljudje znajo to ceniti. Pri nas pa se je veliko pometalo stran, saj je imelo pridih socializma. Pri mlajših generacijah se sicer mišljenje že spreminja," pravi Vanja, ki ne skriva, da bodo tudi Trije kosi v kratkem sledili temu evropskemu trendu in odprli trgovino z izložbo. Hedvig, to je sicer staro žensko švedsko ime, nadaljuje z opažanjem, da "v Sloveniji več denarja porabijo za dober avtomobil, šele nato za dom". "Na Švedskem je najprej dom. Zato sva tudi oblikovali svečnike, saj svetloba naredi dom udoben. Svetloba je na Švedskem zelo pomembna, saj je zunaj temno."

Bakreni svečniki s sivim apnencem

Arhitektka in industrijska oblikovalka sta svečnike oblikovali iz bakrenih cevi, podstavek pa iz sivega apnenca iz območja kamnoloma Lesno Brdo. "Z avtohtonim slovenskim kamnom sva hoteli poudariti, da je ta material slovenski. Vsak kamen je zato drugačen, svečnike pa skupaj sestavljava sami," razloži Vanja Gortnar.
"In kam odteka vosek? Kar na mizo?" vprašam zaskrbljeno. "Nekateri dajo spodaj podstavek, ampak na Švedskem se ne vznemirjajo preveč zaradi tega, ne, Hedvig?" vpraša Vanja. Hedvig nonšalantno zamahne z roko in izusti: "Mah, vseeno jim je. Če pade vosek na mizo, ga pač očistimo (op. p.: pri tem s prstom frcne po mizi). V Sloveniji pa vsi skočijo v zrak!"

"In koliko svečnikov ima povprečna švedska družina?" nadaljujem. "Veliko ... Moja mama jih ima mogoče 15, potem pa vsak dan in vsak letni čas izbira, katerega bo prižgala na mizi ali na okenski polici."

Fotografije: svečniki Beno Ogrin, Trije kosi