Kakih 100 sadjarjev obdeluje 120 hektarjev sadovnjakov. Da bi ohranili lokalne okuse in vonje, so lani v občini Hrpelje-Kozina pripravili festival brkinske ceste, letos pa so ga razširili še na tri druge občine - Divačo, Pivko in Ilirsko Bistrico. Temeljni cilj je ozaveščati ljudi o pomenu lokalno pridelane hrane.

Od šolskih dni v sadovnjaku do dnevov odprtih vrat
Festival sadne ceste tako vključuje šolske dneve v sadovnjakih, dneve odprtih vrat na kmetijah, razstave, prireditve, strokovna predavanja in še kaj. Iz štirih občin se je v festival vključilo deset kmetij. Spodbudno za začetek. "Želeli smo si eno osnovno skupino, na kateri bomo potem gradili; v tej skupini so običajno tisti, ki vidijo potrebo po skupnih dejavnostih, na njih namreč lahko gradiš," pojasnjuje Ester Mihalič z občine Hrpelje-Kozina.

Obiskovalci so vabljeni, da obiščejo kmetije, si sami v sadovnjaku naberejo jabolk, se pogovarjajo s kmetom. Pobuda je dobra, menijo sadjarji. Ljudje vedno več iščejo domačo hrano; da bi videli kmetijo, da se res prideluje hrana, saj po trgovinah ne veš, od kod je," pravi sadjar v Sabonjah Matjaž Miše.

Sadjarstvo zahteva visok vložek
V Brkinih se namreč redki preživljajo s sadjarstvom, saj dejavnost zahteva visok vložek, trženje pa ni organizirano. Težava so tudi bolezni. Danijela Vovk s kmetijskosvetovalne službe Ilirska Bistrica pravi: "Iščemo brkinsko češpo, ki bi bila odporna na šarko; če bi jo našli, bi jo razmnoževali naprej."

Upanje ostaja na mladih. Tudi zato, ker danes dobiti delo ni več samoumevno, medtem pa stara kmetija doma propada. "V teh krajih je še vedno nespoštovano in necenjeno; smatra se, da se s kmetijstvom ne da preživeti; poskušam jim pokazati lepšo plat kmetijstva," pojasnjuje Tamara Urbančič, mentorica kmetijskih krožkov na osnovnih in srednjih šolah.

Včasih so brkinska jabolka prodajali na Dunaju, v Parizu in Londonu. Danes ni treba tako daleč. Kupci so zelo blizu.