V 60. letih prejšnjega stoletja so se po vsem svetu pojavljale zamisli, kako bi ljudje lahko do svojega denarja prišli - ali ga na račun položili - tudi zunaj delovnega časa bank. V New Yorku je tako leta 1961 začel delovati patent Luthra Georgea Simjiana, ki ga je ta poimenoval bankograf in ki je sprejemal ovojnice z denarjem (kovance, bankovce in čeke), denarja pa ni izdajal. Po pol leta so bankograf odstranili, saj zanj ni bilo zanimanja.

Nekaj let pozneje, leta 1966, so na Japonskem izumili napravo, ki so jo poimenovali računalniški posojevalnik denarja, ki je ob vstavitvi (nekakšne kreditne) kartice izdal denar, trimesečno posojilo s petodstotno obrestno mero.

Prvi je denar dvignil komik Varney
27. junija 1967 pa so z velikim pompom uradno predstavili napravo, ki velja za prvi bankomat, kot ga poznamo danes: stroj so predstavili v londonski banki Barclays, prvi pa je denar iz njega dvignil takrat znani komik Reg Varney. V bankomat je vstavil bančni ček, z "odtisom" ogljikovega izotopa 14, ki oddaja minimalno radioaktivno sevanje, nato vtipkal svojo osebno kodo (PIN) in dvignil denar. Podobno napravo so le nekaj dni pozneje predstavili tudi na Švedskem.

Za izumitelja bankomata velja John Shepherd-Barron oz. njegova ekipa inženirjev. "Idejo za ta stroj sem dobil pri kupovanju čokoladice na avtomatu. Čokolado sem samo zamenjal z denarjem," je v intervjuju za BBC leta 2007 (tri leta pred smrtjo) pojasnjeval Shepherd-Barron

Pozabljiva žena "kriva" za štirimestni PIN
Zanimiva pa je tudi zgodba o izumu identifikacijske kode PIN (angleško personal identification number): Shepherd-Barron je doma svoji ženi razlagal, da bi morali kartico nekako zaščititi, in se spomnil, da bi to lahko storil z neko številko. Sam je namreč še vedno poznal svojo šestmestno identifikacijsko številko iz vojske in jo zrecitiral ženi Caroline. A njej so v spominu ostale le prve štiri številke, se je leta pozneje inženir spominjal v pogovoru za BBC in dodal, da se je zato odločil, da bo bolje za PIN določiti le štiri številke.

Največja težava je bila prepričati ljudi, da uporaba čekov z odtisom ogljikovega izotopa ni zdravju škodljiva, se je še spominjal. "Pozneje sem izračunal, da bi moral človek pojesti 136.000 čekov, da bi to imelo kakršne koli posledice za njegovo zdravje," je še dejal pred desetletjem.

Avtomat je izdal največ 10 funtov naenkrat
Prvi bankomat, ki je izdajal največ 10 funtov naenkrat, sicer ni obstajal dolgo, saj so ga kmalu razdejali vandali. Še enega je nato banka Barclays postavila v Zürichu (Švica), kjer pa so imeli z njim nenehne težave. Pozneje so odkrili, da elektrosevanje tramvajskih žic, ki so tekle v bližini, vpliva na njegovo (ne)delovanje.

Kot omenjeno, so prvi bamkomati denar izdajali na podlagi vstavljenih čekov, pozneje je bilo mogoče denar dvigniti tudi, če si v bančni avtomat vstavil žeton, na koncu pa so kot najzanesljivejša metoda obveljale plastične kartice z magnetnim zapisom in/ali čipom.

Po svetu več milijonov avtomatov, v Sloveniji 2000
Danes naj bi bilo po podatkih ATM Industry Association po svetu več kot tri milijone bankomatov, samo v Sloveniji pa jih je po podatkih upravljavca mreže bankomatov Bankart več kot 2.000, s čimer smo uvrščeni med države z najvišjim deležem bančnih avtomatov na prebivalca. Na bankomatu lahko danes dvigujemo in polagamo denar, plačujemo položnice, kupujemo predplačniške kartice za mobilne telefone itd.