Avtohtona bohinjska vrsta krav, cika, ki nekoč ni bila cenjena vrsta krave, saj je za cike značilno, da so nekoliko manjše in šibkejše krave, ki ne dajo veliko mleka. Foto: Aleš Leban
Avtohtona bohinjska vrsta krav, cika, ki nekoč ni bila cenjena vrsta krave, saj je za cike značilno, da so nekoliko manjše in šibkejše krave, ki ne dajo veliko mleka. Foto: Aleš Leban
Kravji bal
Bohinjska družina Gašperin ohranja planšarsko tradicijo. Foto: Aleš Leban
Kravji bal
V Bohinju se je po podatkih organizatorjev zbralo skoraj 6500 ljudi, ki so lahko občudovali bohinjske cike, uživali v tradicionalni hrani in sejemski ponudbi. Foto: Aleš Leban
Kravji bal
Rozika, Srna, Strela, Dreška in Narcisa – najlepše cike. Vsako najlepšo predstavnico svojega tropa so okronali z zvoncem. Foto: Aleš Leban

To je bil vrhunec 58. bohinjskega Kravjega bala, na katerem so častne zvonce podelili petim najlepšim predstavnicam bohinjske avtohtone vrste krave - cike. Po podatkih organizatorjev se ga je udeležilo skoraj 6500 ljudi, 92 krav in 10 rejcev.

Promocija avtohtone vrste krave ali cike je po besedah organizatorja Jureta Sodje, predstavnika Turističnega društva Bohinj, eno od osnovnih poslanstvev sodobnega Kravjega bala. "Kravji bal ima več pomenov, ki so se z leti spreminjali. V osnovi gre za ohranjanje tradicije, čaščenje planšarjev in planin, podporo in poklon sirarstvu, pa tudi za podaljševanje turistične sezone," je povedal Sodja in dodal, da so v zadnjih letih vpeljali še bogat sejemski del.

Kravji bal nekoč in danes
Kravji bal je bil do petdesetih let prejšnjega stoletja predvsem praznik za domačine, ki so se skupaj s planšarji in gostinci veselili ob koncu turistične in pašne sezone. Na prireditvi so tako sodelovali planšarji in majerji, ki so s planin privedli okrašene trope živine in na ramenih prinesli "basengo" - vse, kar potrebujejo za izdelavo sira, in druge stvari, ki so potrebne za življenje na planini. Sodja je povedal, da prireditev postaja vedno bolj turistična: "Trudimo se že, da bi bilo pristno, vendar je realnost drugačna, nekatere stvari že dolgo niso več pristne. Dogodek se trudimo prikazati čim bolje, predvsem pa želimo predstaviti avtohtono vrsto krave."

Slavnostni sprevod krav, nastopajočih in tropov cik
Ob 13. uri je v spremstvu planšarjev in majerjev prireditveni prostor pod Pršivcem v Ukancu najprej popestrila krava Fejstka, sledil ji je trop mešanih krav ter številni nastopajoči (Pihalni orkester Mestne občine Kranj, Godba Bohinj, otroška Folklorna skupina Bohinj, Folklorna skupina KUD Triglav Srednja vas, Folklorna skupina iz Hrvaške). Zadnje so v slavnostnem sprevodu v dolino prispele krave cike tropov s planin Uskovnica, Suha, Konjska Dolina, Velo Polje in Zajamniki. Po besedah organizatorjev cike nekoč niso bile cenjene krave, saj je zanje značilno, da so nekoliko manjše in šibkejše in ne dajo veliko mleka. "A to mleko je zelo kakovostno. Če je krava majhna, še ne pomeni, da je slaba," je zatrdil Strokovni tajnik za cikasto pasmo goveda in koordinator Kmetijsko-gozdarskega zavoda Ljubljana Rafko Rokavec, ki je bil tudi eden od ocenjevalcev cik. Ti so v vsakem od petih tropov izbrali najlepšo predstavnico avtohtone bohinjske vrste krave.

Praznik planšarjev in majeric
Pomembno vlogo imajo na Kravjem balu tudi majerji in planšarji, ki so povedali, da klasičnega planinarjenja pravzaprav ni več, se pa še spominjajo, kako je bilo včasih, in pridno ohranjajo spomine in tradicijo. Bohinjska družina Gašperin se je tako v celoti planšarsko opremila, mama Jerica Gašperin pa je povedala, da so planšarji in majerice skrbeli, da krave niso zgrmele v prepade in da ob nevihtah niso bile izpostavljene strelam: "V planinah sem bila od sredine junija do sredine septembra, do Kravjega bala. Sredi junija smo bili najprej tri tedne v nizkih planinah, nato pa smo se z 'basengi' preselilil v visoke. Basenga je selitev krav, tudi tole zdaj je basenga. Basenga je tudi oprema planšarja, ko se seli. Vstajali smo ob petih zjutraj in delali do mraka, do devetih zvečer. Poskrbeti smo morali za 20 do 30 krav in mleko, ki smo ga pomolzli - iz njega smo izdelovali skuto, sir, maslo, mohanc." Kravji bal je bil slavnosten in vesel zaključek delovnega poletja, ki so ga preživeli v planinah: "Še danes je Kravji bal zame največji praznik," je dodala Jerica.

Sobotni Praznik sira je bil letošnja novost
Letošnja novost že 58. tradicionalne prireditve je bil Praznik sira, ki so ga obeležili na dan pred Kravjim balom: "Praznik sira je ponudil izdelke vrhunskih vinarjev, bohinjskih sirarjev in domiselnih gostincev, ki so poskrbeli za specialitete, ki vsebujejo sir in ostale mlečne dobrote. Obiskovalci so lahko spremljali raznolike nastope in se zabavali pozno v noč," je za MMC dejal Jure Sodja.

Krave, glasba, žganci, sir
Na nedeljskem Kravjem balu so v spremljevalnem programu nastopili odrasla in otroška Folklorna skupina Bohinj, Folklorna skupina KUD Triglav Srednja vas, Folklorna skupina iz Hrvaške, Godba Bohinj, Pihalni orkester Mestne občine Kranj, citrar Dejan Praprotnik, plesna skupina Cawboy ritem in Fantje s Praprotna. Za celodnevno zabavo je skrbel ansambel Igor in Zlati zvoki, za humor pa Kondi Pižorn. Več tisoč obiskovalcev pa je lahko uživalo v žgancih, kislem zelju, ajdovih krapih in drugih tradicionalnih jedeh, na sejmu so lahko, poleg oblačil in ostalega, kupili pristne bohinjske sire in druge mlečne izdelke ter se družili in občudovali najlepše bohinjske cike in ostale krave (vseh skupaj je bilo 92). Te so poskrbele tudi za pristno planšarsko vzdušje z značilnim vonjem in za previdnost obiskovalcev, ki so morali gledati tudi pod noge, da niso domov na podplatu odnesli še dišečega spominka.