Dolgovezni uradni nazivi seveda v svetovnem merilu niso nič nenavadnega, a zaradi varčevanja s prostorom s(m)o mediji nagnjeni k okrajševanju uradnih nazivov. No, v Tadžikistanu zdaj to ni več dovoljeno.

Po poročanju BBC-ja je namreč pred dnevi začel veljati predsednikov odlok, po katerem morajo vsi mediji v državi (ki so obenem tudi državni mediji) Rahmona naslavljati zgolj z njegovim uradnim nazivom, kar povzroča težave tiskanim medijem, pa tudi televiziji. Kot piše BBC, je namreč potrebnih kar 15 sekund, da se v vrstici "odvrti" celoten naziv predsednika vsakič, ko predvajajo kakšno njegovo izjavo.

Več dovoljenih strank, a le ena prava
Omenjena srednjeazijska država je sicer uradno predsedniška republika z večstrankarskim sistemom, neuradno pa ji že od leta 1994 vlada zgolj Tadžikistanska ljudska stranka, ki jo vodi Rahmon. Ta je položaj predsednika (začasno) prevzel že dve leti prej, po koncu državljanske vojne, in od takrat oblasti ni izpustil iz rok. Na volitvah sicer sodeluje več strank, a Rahmonova vsakič premočno zmaga.

Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) je Tadžikistan že večkrat kritizirala zaradi njenih nedemokratično izvedenih volitev, nazadnje leta 2010, a je Rahmon kritike zavrnil in dejal, da so se med volitvami zgodile le manjše nepravilnosti.

Izjemno nizka svoboda tiska
Tudi novinarske organizacije že leta opozarjajo na izjemno nizko svobodo tiska v državi. Organizacija Novinarji brez meja na svoji lestvici svobode tiska Tadžikistan že leta uvršča med najslabše države - letos je tako uvrščen na 149. mesto med 180 državami. Podobno opozarja tudi neodvisna organizacija Institute for War and Peace Reporting, ki ugotavlja, da v državi niso dovoljeni nobeni drugi mediji kot državni, država pa novinarjem sistematično onemogoča dostop do tujih oz. do vlade kritičnih spletnih medijev.