Količinsko Slovenci od alkohola popijemo največ piva. Foto: Reuters
Količinsko Slovenci od alkohola popijemo največ piva. Foto: Reuters
alkohol
Alkohol je uvrščen v prvo skupino rakotvornih snovi, skupaj s tobakom. Foto: Pixabay
Zastava EU
EU skupaj s Švico in Norveško tvori regijo, ki popije največ alkohola na svetu. Foto: EPA
false
V zvezi s porabo alkohola vlada precej mitov, opozarjajo na NIJZ-ju. Foto: MMC RTV SLO


Na inštitutu (NIJZ) ugotavljajo, da Slovenija že desetletja močno presega mejo petih litrov registrirane porabe čistega alkohola na prebivalca. Tovrstne količine zaužitega alkohola povzročajo obsežne zdravstvene posledice in stroške javnim financam. Za boljšo predstavo: deciliter vina vsebuje okoli 10 gramov čistega alkohola, prav toliko ga je v 0,3 decilitra žganja oz. v 2,5 decilitra piva.

Slovenija, skupaj z državami EU-ja, Norveške in Švice, po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije tvori regijo, kjer živijo največji porabniki alkohola na svetu; poraba je v tej regiji dvakrat višja od svetovnega povprečja. Slovenija pa izstopa tudi znotraj te regije. V obdobju od leta 2003 do leta 2014 je Slovenija imela višjo porabo alkohola v litrih čistega alkohola na prebivalca, starega najmanj 15 let in več, v primerjavi z omenjeno regijo, a tudi v primerjavi z EU-jem.

Po podatkih NIJZ-ja je bila letna registrirana poraba alkohola v Sloveniji v obdobju med letoma 2006 in 2015 od 9,5 (leta 2013) do 12,6 litra (leta 2006) čistega alkohola na odraslega prebivalca, starega 15 let ali več. Največ smo popili piva, in sicer kar 114,6 litrov, sledilo je vino (izjemi sta leti 2010 in 2012, ko je bilo popitega največ vina) s 44 litri in žgane pijače, katerih smo v povprečju popili 2,2 litra. V letu 2013 je bila poraba alkohola najnižja, nato pa se je v letih 2014 in 2015 začela povečevati in je bila ponovno primerljiva oziroma višja od tiste iz leta 2012.



Problematično lahka dostopnost alkohola

Kljub veliki količini popitega alkohola je njegova poraba v EU-ju in Sloveniji v zadnjih desetletjih upadla, kar se kaže tudi v zmanjšani umrljivosti zaradi alkohola v teh državah. Stanje pa je kljub temu vse prej kot zadovoljivo.

"Kljub preteklemu ugodnemu gibanju upadanja registrirane porabe alkohola v Sloveniji bi tudi po najbolj optimističnih napovedih in projekcijah Svetovne zdravstvene organizacije Slovenija v prihodnosti lahko še vedno imela skrb vzbujajočo visoko porabo alkohola na prebivalca. Izkušnje in podatki kažejo, da se poraba alkohola na prebivalca po krizi in recesiji povečuje, podobno se nakazuje za Slovenijo. Čeprav visoka poraba alkohola na prebivalca, ki je tako značilna za Slovenijo, sama po sebi sicer še ne bi odražala nujno škodljive rabe alkohola v družbi, je pa pri nas treba upoštevati tudi problematično veliko dostopnost do alkohola, strpen odnos družbe do alkohola in opijanja v javnosti ter problematične pivske navade," je opozorila zdravnica Barbara Lovrečič z NIJZ-ja, in poudarila, da je treba razbijati mite in ukoreninjena zmotna prepričanja v zvezi z alkoholnimi pijačami.



Vztrajni alkoholni miti

Eden izmed teh mitov je, da obstajajo manj in bolj škodljive alkoholne pijače, saj vse vsebujejo etanol, pravi psihiatrinja Mercedes Lovrečič z NIJZ-ja. "V Sloveniji pogosto zmotno mislimo, da sta pivo in vino manj škodljivi pijači v primerjavi z žganjem, kar ne drži," je opozorila. Resda pivo vsebuje manj volumenskega odstotka alkohola kot vino in vino manj kot žganje, vendar so tu pomembne tudi zaužite količine.

Zmotno je tudi prepričanje, da obstajajo metode za hitro treznjenje, kot so npr. pitje čaja ali
pa sprehod po svežem in mrzlem zraku ali polivanje s hladno vodo ter hladen tuš. "Nič od tega ne deluje. Ne poznamo načina, metode ali sredstva, ki bi lahko pospešil razgradnjo alkohola," je poudaril.

Najvišje koncentracije v krvi nastopijo med 45. in 90. minuto po zaužitju alkohola, na uro razgradimo do 150 mg alkohola/kg krvi. Povedano drugače, koncentracija alkohola v krvi pada za 0,1 promila na uro. Čas je torej edino zanesljivo sredstvo razgradnje.

Poleg tega je treba vedeti, da je alkohol rakotvoren in po klasifikaciji Mednarodne agencije za raziskovanje raka je uvrščen v prvo skupino rakotvornih snovi, skupaj s tobakom. Izpostavljenost alkoholu tako pomeni tveganje za nastanek nekaterih vrst rakavih obolenj: raka ustne votline in žrela, grla in požiralnika, raka jeter, debelega črevesa, danke in dojk, je še naštela Lovrečičeva.