Sto let mineva od začetka bojev na soški fronti, prizorišča ene največjih morij v sodobni svetovni zgodovini. Groza vojne, žrtev, beguncev se je razlila iz Posočja daleč v vse smeri Evrope. Bi sploh našli slovensko družino, ki ni prispevala krvnega davka v strelskih jarkih ob Soči ali drugih bojiščih velike vojne? Zakaj je bilo to poglavje naše zgodovine tako dolgo nevidno in preglašeno z odmevi naslednjega svetovnega spopada? Ali in kako nas velika vojna zaznamuje še danes? Kako živ je spomin na tiste čase in kakšno razumevanje družbenih in političnih posledic? Kakšna je pri tem vloga stroke, ljubiteljev, zasebnih in javnih muzejskih zbirk, v kolikšni meri je vojna postala zanimiva turistična zgodba? So v drugih evropskih državah z ohranjanjem in trženjem spomina bolj spretni? Zakaj se iz časov vojne in miru tako malo naučimo?
Novinarji Tarče se bodo o tem pogovarjali z veleposlaniki pred stotimi leti vojskujočih se držav, s kamero obiskali posoške kraje, muzeje in turistične poti na obeh straneh meje ter preverili, kako raste zbirka spominov na spletnem portalu MMC.
Tarča se bo iz studia 2 Televizije Slovenija preselila na Goriško, v kraje, kjer je bila zemlja pred stoletjem razrita od izstrelkov in prepojena s krvjo. V muzejski dvorani dvorca Kromberk bo Boštjan Anžin v živo gostil zgodovinarje Petro Svoljšak, Boža Repeta in Kajo Širok, ljubiteljskega raziskovalca soške fronte in avtorja šestih tematskih knjig Vasjo Klavoro, predstavnika Spirita v Milanu Gorazda Skrta in kustosa razstave Goriškega muzeja Sem puško zagledal in jokat začel Davorja Kernela.