Na svetovnem prvenstvu gluhih na Tajvanu ste osvojili srebrno kolajno v sedmeroboju. Kako pomembno je za vas, da lahko sodelujete na tekmovanjih za gluhe, kaj vam to pomeni?
Prvič sem osvojila drugo mesto na svetovnem prvenstvu za gluhe. Pri sedmeroboju sem mislila, da bom osvojila tretje mesto, vendar sem izboljšala svoje rezultate in dosegla drugo mesto.
Uporabljate znakovni jezik, obenem pa govorite tudi slovenski jezik. Kako ste se naučili znakovnega jezika, kdaj ste začeli govoriti slovenski jezik?
Naučila sem se mednarodnega znakovnega jezika (angleščine), pri tem mi je pomagal moj fant. Spoznala sva se na svetovnem prvenstvu za gluhe na Poljskem leta 2021. Učim se že tri leta in sem se zelo hitro naučila. Moj fant je tudi gluh in trenira atletiko, prihaja pa iz Mavricija. Na začetku je bilo težko, saj sva se sporazumevala z aplikacijami za prevajanje (angleščina-slovenščina). Trenutno se učim slovenskega znakovnega jezika, da se bom lahko še boljše sporazumevala. Veliko potujem po tekmovanjih v različnih državah, zato uporabljam mednarodni jezik (angleščino). Govoriti sem začela pri približno šestih letih, vendar se točno ne spomnim.
Sami sebe vidite kot gluho osebo? Kako se je ta pogled na vašo gluhoto spreminjal skozi leta, vse od otroštva do danes?
Zelo sem vesela, da sem gluha, nič mi ni nerodno, saj obožujem tišino in mir. Čas zelo hitro mineva, saj stalno nekam hitim (hehe).
Kako pomemben je znakovni jezik pri vaših odnosih z družino in prijatelji?
Imam veliko prijateljev športnikov, ki uporabljajo mednarodni znakovni jezik. V Sloveniji imam le malo prijateljev. Moja družina je slišeča, mlajši brat pa rad uporablja znakovni jezik, mama Mojca, ki je trenerka, se ga prav tako uči. Vsi napredujemo počasi. Jaz sem se zelo hitro naučila znakovnega jezika že pri dveh letih, zdaj pa ga še bolje obvladam, in to v družbi prijateljev.
Obiskujete tudi srednjo šolo, kako je potekala komunikacija?
V Ljubljani obiskujem izredno šolo za medicinsko sestro. Je zelo težko, ker težje razumem besedila, zato mi pomaga tolmačka, da lažje razumem. Upam, da bom šolanje zaključila do leta 2025-2026 in uspešno opravila maturo. Prej sem obiskovala program za bolničarko negovalko, ki je trajal tri leta in je bil lažji, zdaj pa je šola za medicinsko sestro zahtevnejša, vendar se bom potrudila, saj me poklic veseli.
Kaj vam je najpomembnejše pri komunikaciji z drugimi – jasnost, natančnost ali osebni stik?
Najpomembnejša je osebna komunikacija in stik. Lažje se pogovarjam z eno ali dvema osebama. Če je več ljudi, na primer 3, 4, 5 ali več, težje razumem, kaj govorijo, kar me lahko dolgočasi. Če pa uporabljamo znakovni jezik, vse takoj razumem, saj spremljam z očmi, in v večjih skupinah ni težav. Pogovarjanje v znakovnem jeziku je zame lažje in bolj razumljivo. Najbolj uživam v družbi gluhih športnikov, saj se pogovarjamo in zabavamo, ne glede na to, ali se poznamo. Ko pa so okoli mene slišeči ljudje iz drugih držav, ki govorijo angleško, jih težje razumem. Mednarodni znakovni jezik mi pri tem zelo pomaga, tako da nimam težav.
Kaj upate, da bo prihodnost prinesla za skupnost oseb z gluhoto?
Zelo si želim, da bi bili gluhi športniki enako prepoznani kot slišeči in paraolimpijski športniki. Žalostno je, da nas pogosto ne poznajo in nismo prisotni v medijih. Želim si, da bi bili vključeni v olimpijske igre in paraolimpijske igre, ter da bi naše dosežke prenašali na televiziji. Rada bi videla, da bi bili olimpijske igre za gluhe, evropska in svetovna prvenstva za gluhe bolj prepoznavna in vidna v medijih. Zakaj se gluhi skrivamo? Upam, da se bo to spremenilo, in da bomo leta 2025, ko bodo olimpijske igre za gluhe v Tokiu, prisotni na TV Slovenija ali Šport TV.
Zanimivost za konec: prve olimpijske igre so potekale leta 1896. Prve olimpijske igre za gluhe so bile leta 1924, nato so prišle paraolimpijske igre. Letos praznujemo 100 let olimpijskih iger za gluhe. Upam, da se bo v prihodnosti kaj spremenilo in da bomo bolj povezani z olimpijskimi igrami.