Posojila nefinančnemu sektorju naraščajo, a to za zdaj še ni spodbudilo rasti prihodkov bank. Pozitivni prispevek k finančnemu rezultatu bank ima medtem nadaljnje sproščanje oslabitev in rezervacij na ravni sistema. Kot je razvidno iz najnovejše mesečne informacije o poslovanju bank, ki jo je objavila Banka Slovenije, so banke v šestih mesecih sprostile za 20 milijonov evrov oslabitev in rezervacij, potem ko so jih lani v tem času za tri milijone evrov.

Prihodki - še brez okrevanja
Na področju prihodkov medtem okrevanja še ni, čeprav se obrestni prihodki ob izboljševanju razmer na področju kreditiranja zmanjšujejo počasneje kot do zdaj. Čiste obresti so bile s 318,3 milijona evrov za 6,5 odstotka nižje kot v lanskem prvem šestmesečju, neobrestni prihodki pa so po drugi strani upadli za 8,1 odstotka, na 241,8 milijona evrov.

Bruto dohodek bank je bil s 560,1 milijona evrov za 7,2 odstotka nižji kot v prvem šestmesečju lani, operativni stroški pa so bili s 326,8 milijona evrov za 0,6 odstotka višji.

Bilančna vsota bančnega sistema se je junija zmanjšala za 0,4 odstotka s 37,2 milijarde evrov, a je bila ob tem za 2,3 odstotka višja kot ob koncu lanskega polletja. Obseg bilančne vsote se je junija po pojasnilih Banke Slovenije zmanjšal zaradi manjših vlog države in drugih finančnih organizacij ter nadaljnjega razdolževanja bank na medbančnem trgu.

Več posojil v nebančnem sektorju
Se je pa na naložbeni strani junija še okrepila posojilna dejavnost do nebančnega sektorja. Konec junija je bil obseg posojil medletno večji za 4,9 odstotka in se je ustavil pri 20,7 milijarde evrov. Rast posojil podjetjem je bila v medletni primerjavi 5,8-odstotna, rast posojil gospodinjstvom pa sedemodstotna.

Rast potrošniških posojil
Po pojasnilih Banke Slovenije se nadaljuje pospešena rast potrošniških posojil, ki je bila junija medletno 12-odstotna, medtem ko se je medletna rast stanovanjskih posojil zadnje mesece stabilizirala pri 5,2 odstotka. Kljub nižji rasti pa stanovanjska posojila tako po obsegu kot po polletnem prirastu še naprej presegajo potrošniška posojila.

Na Banki Slovenije so pojasnili še, da se nadalje povečuje delež posojil po fiksnih obrestnih merah, narašča pa tudi njihova povprečna ročnost ob odobritvi. V zadnjih mesecih je po navedbah nadzornika bančnega sistema opazen tudi počasen zasuk navzgor pri obrestnih merah posojil, medtem ko variabilne obrestne mere ostajajo na nizkih ravneh.

Med posojili podjetjem medtem naraščajo predvsem tista malim in srednjim podjetjem v predelovalni dejavnosti.

Pri vlogah nebančnega sektorja se je junija nadaljevalo upočasnjevanje rasti, ki traja od februarja, vendar pa medletna rast vlog gospodinjstev s 5,5 odstotka po navedbah Banke Slovenije ostaja na solidni ravni. Vloge gospodinjstev tako ohranjajo vodilno vlogo med viri financiranja bank, saj so junija predstavljale 45,7 odstotka vseh obveznosti. Še naprej narašča tudi delež vlog na vpogled (transakcijski in varčevalni računi), ki je ob polletju dosegal 66 odstotkov vseh vlog nebančnega sektorja.

Kakovost bančnih naložb se še naprej izboljšuje. Delež terjatev v zamudi nad 90 dni je bil junija s petimi odstotki za 0,5 odstotne točke nižji kot konec 2016. Njihov obseg je bil pri 1,7 milijarde evrov.

Po širši definiciji Evropskega bančnega organa (Eba) pa se je v polletju delež znižal za eno odstotno točko, na 7,5 odstotka. Znotraj sektorja podjetij, na katerega odpadeta dve tretjini vseh slabih posojil, v prvem polletju po navedbah banke Slovenije izstopa izboljšanje v predelovalni industriji, gostinstvu, gradbeništvu in poslovanju z nepremičninami.

Kapitalska ustreznost bančnega sistema ostaja ugodna
Kapitalska ustreznost bančnega sistema ostaja ugodna. Količnik kapitalske ustreznosti na podlagi posameznih bank je dosegel 20,6 odstotka, na konsolidirani osnovi (torej upoštevajoč skupine) pa 18,8 odstotka. Še naprej je ugoden tudi likvidnostni položaj bank.