V prvi polovici leta 2024 se je gospodarska rast Slovenije, ki je lani znašala 2,1 odstotka, upočasnila na 1,4 odstotka. To je posledica padca naložb, vključno z zalogami, ter izvoza storitev, medtem ko se je rast državne porabe pospešila na 10 odstotkov, je v objavljenem poročilu zapisala Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD). Med panogami je največjo upočasnitev zaznala v gradbeništvu, storitvah in industriji.
Po globokem padcu v letu 2023 je obseg industrijske proizvodnje v prvi polovici tega leta upadel še za 3,6 odstotka, kar po navedbah EBRD-ja odraža šibkejše povpraševanje po slovenskem blagu iz tujine. Nadaljnjo rast ima ob tem v letu 2024 izvoz zdravil v Švico, ki predstavlja že 28 odstotkov vsega slovenskega izvoza in deluje kot blažilec šibke menjave z Nemčijo in Italijo.
Inflacija se je v Sloveniji do avgusta letos umirila na 0,9 odstotka, tesen trg dela pa predstavlja povečana tveganja za rast plač v srednjeročnem obdobju. Čeprav so za obnovo po lanskih avgustovskih poplavah načrtovani visoki izdatki, so zvišani davki in nižja proračunska poraba od načrtovane omogočili 50-odstotno zmanjšanje primanjkljaja v začetku leta 2024 v primerjavi s primerljivim obdobjem lani.
Napoved letošnje rasti slovenskega BDP za 1,5 odstotka v letu 2024 predvideva okrevanje naložb. Leta 2025 pa bi morale umiritev razmer v območju evra, močnejše naložbe in rast realnih plač voditi v pospešitev gospodarske rasti na 2,6 odstotka, je glede Slovenije še zapisal EBRD.
Napoved za celotno območje nižja za 0,2 odstotne točke
Organizacija je nekoliko znižala tudi gospodarsko napoved za celotno območje, kjer deluje. Gre za veliko območje srednje, vzhodne in jugovzhodne Evrope, nekdanjih sovjetskih republik z Mongolijo in dela severne Afrike ter Bližnjega vzhoda.
Napoved letošnje rasti za celotno območje je EBRD v primerjavi z zadnjo napovedjo iz maja poslabšal za 0,2 odstotne točke, na 2,8 odstotka. Prihodnje leto naj bi rast pospešila na 3,5 odstotka, kar je od majske napovedi slabše za desetinko odstotka. Letošnja rast BDP-ja na območju bo tako kljub popravku navzdol še vedno višja kot lani, ko je ob posledicah ruskega napada na Ukrajino in energetske krize dosegla 2,5 odstotka, je zapisala.
Znižanje napovedi je pojasnila s šibkejšimi obeti za razvito Evropo, stagnacijo rudarske proizvodnje v Kazahstanu in Uzbekistanu, trajajočo vojno v Gazi in Libanonu ter hudimi sušami v Maroku in Tunizija.
Ob zniževanju inflacije se umirja tudi izvoz po celotnem območju
Povprečna inflacija v državah EBRD-ja se je s svoje najvišje ravni 17,5 odstotka v oktobru 2022 do julija letos znižala na 5,8 odstotka, vendar je ostala 1,6 odstotne točke nad povprečjem izpred pandemije covida-19. Podoben trend lahko opazimo v razvitih gospodarstvih. V srednji Evropi in baltskih državah, kamor spada tudi Slovenija, naj bi gospodarska rast z 0,2 odstotka v letu 2023 letos v povprečju pospešila na 2,3 odstotka in v letu 2025 na 3,2 odstotka. Okrevanje na območju je neenakomerno, za nekatere države na območju je EBRD napoved izboljšal, za druge pa poslabšal.
Slabosti v nemški industriji skupaj s počasno gospodarsko rastjo v Italiji in Franciji so po celotnem območju povzročile umiritev izvoza. Poljska, Slovenija in Madžarska so v začetku leta doživele velik padec izvoza v Nemčijo. Zaradi nedavnih poplav je ponekod gospodarska aktivnost okrnjena, zlasti na Češkem in Poljskem. Vendar pa EBRD pričakuje, da ji bo dodaten zagon dala popoplavna obnova. Trgi dela na Češkem, Poljskem, Madžarskem in v Sloveniji ostajajo tesni, z nizko brezposelnostjo in znatno udeležbo tujih delavcev, je še zapisala banka.
Za države Zahodnega Balkana pričakuje, da se bo z 2,5 odstotka, koliko je znašala lani, gospodarska rast letos zvišala na 3,4 odstotka ter prihodnje leto na 3,7 odstotka. Pri tem je zaradi močne turistične sezone izboljšala napoved za Albanijo (+3,5 in 3,7 odstotka), zaradi močnih naložb ter prilagodljive fiskalne in monetarne politike pa tudi za Srbijo (+3,8 in 4,0 odstotka) ter zaradi vztrajne rasti porabe za Črno goro (+3,8 in 2,9 odstotka).
V državah srednje Azije naj bi se rast letos z lanskih 5,7 odstotka umirila na 5,1 odstotka in leta 2025 poskočila na 5,9 odstotka. Prav tako naj bi se umirila v državah na vzhodu Evrope in Kavkazu, namreč z lanskih 4,4 odstotka na 3,7 odstotka letos ter 4,1 odstotka v prihodnjem letu. Napoved rasti za Ukrajino je pri tem EBRD za leto 2024 ohranila pri treh odstotkih, za leto 2025 pa jo zaradi uničenja električne infrastrukture v vojni, kar naj bi še naprej oviralo proizvodnjo, znižala na 4,7 odstotka.
Rusija je imela lani 3,6-odstotno gospodarsko rast in takšna naj bi bila tudi letos. Kot opaža EBRD, se je cena ruske nafte v letu dni zvišala za več kot 10 odstotkov, menjava z državami, za katere ne veljajo sankcije, je bila velika, vojaška poraba pa visoka. V letu 2025 naj bi se nato obseg BDP-ja države zvišal le še za 1,5 odstotka.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje