Kramar je s 1. februarjem prevzel položaj predsednika uprave NLB-ja. Po njegovem mnenju je obstoječa lastniška struktura s tretjinsko lastnino belgijskega KBC-ja primerna za doseganje zastavljenih ciljev. Taka lastniška struktura banki po njegovem zagotavlja uspešen razvoj in spopad z vsak dan večjo konkurenco.

Kramar je glede težav z informacijskim sistemom Sigma izrazil optimizem, da jih bodo lahko v čimkrajšem času razrešili.

Cilji NLB-ja
Na slovenskem trgu ima NLB namen ostati vsaj tako prisoten in močan, kot je. O stališču, ki ga ima do prodaje Banke Celje, v kateri bi morala NLB v skladu s sklepom Banke Slovenije znižati svoj delež pod 10 odstotkov, pa je Kramar ponovil, da je ena od osnovnih usmeritev NLB-ja na slovenskem trgu ohranjanje vsaj obstoječega tržnega položaja.

Konkurenčnost slovenskega tržišča
Slovensko tržišče je predvsem na področju poslovanja z gospodarstvom eno najbolj konkurenčnih v smislu pogojev, ki jih imajo podjetja pri zadolževanju, saj primerjave kažejo, da so pogoji za zadolževanje slovenskih podjetij izredno dobri. Podjetja znajo to seveda izkoristiti, posledica pa je pritisk na zniževanje marž. Kramar pravi, da se mora banka na pritiske odzivati s stalno racionalizacijo poslovanja.

Tuji trgi
Kramar je izpostavil tudi dejavnost v tujini, kjer je NLB prisoten in aktiven že vrsto let. Svoj položaj pa namerava v prihodnjih letih še dodobra okrepiti, saj je slovensko gospodarstvo visoko internacionalizirano in obveza NLB-ja je, da temu sledi. Obenem pa namerava banka na tujih trgih krepiti tudi odnose z lokalnimi podjetji in prebivalstvom, kjer je po Kramarjevem mnenju še precej neizkoriščenih možnosti.