Televizijski prenos tako omogoča prvi uradni pogled v to, kako je zdaj videti obnovljena notranjost katedrale. "Še lepše kot prej, v prenovljenem sijaju svetlega kamna in barve kapel," je po pisanju France 24 dejal Macron in dodal, da je bilo "gradbišče stoletja izziv, ki so ga imeli številni za norega".

Francoski predsednik si je namreč po požaru zadal ambiciozen cilj, da v petih letih obnovi katedralo in jo naredi "še lepšo" kot prej – cilj, glede katerega francoska oblast trdi, da ji ga je uspelo doseči. Macronov obisk pomeni začetek niza dogodkov pred uradnim odprtjem in ob njem. V nedeljo, 8. decembra, pa bo prva maša po odprtju in posvetitev novega oltarja

Pri obnovi je sodelovalo okoli 250 podjetij in več sto strokovnjakov
V Parizu pričakujejo, da se bodo vnovičnega odprtja udeležili tudi svetovni voditelji, a seznama gostov za zdaj še niso razkrili. Za obnovo je bilo vključenih približno 250 podjetij in več sto strokovnjakov. Na petkovo prireditev je povabljenih vseh 2000 ljudi, ki so sodelovali pri obnovi, od tega naj bi se jih udeležilo vsaj 1300.

"Ta zadnji obisk je priložnost, da se jim še posebej zahvalimo – od lesnih obrtnikov do tistih, ki delajo s kovino in kamnom, od gradbenikov do krovcev, od izdelovalcev zvonov do restavratorjev umetnin, od pozlačevalcev do zidarjev in kiparjev, od tesarjev do izdelovalcev orgel, od arhitektov, arheologov, inženirjev in načrtovalcev do logističnih in upravnih funkcij," je pred obiskom povedal Macron. V spremstvu žene Brigitte si je že ogledal ključne dele katedrale – vključno z ladjo, korom in kapelo – ter z delavci izmenjal nekaj besed o obnovi.

Obnova katedrale iz 12. stoletja je skupno stala skoraj 700 milijonov evrov. Financirana je bila iz 846 milijonov evrov donacij, ki so prispele iz 150 držav. Po obnovitvenih delih je tako ostalo več kot 140 milijonov evrov, ki jih bodo shranili za prihodnja restavratorska dela.

Nov mehanizem za zaščito pred požari
Gotski zvonik iz 19. stoletja so tako rekoč obudili z natančno kopijo izvirnika, vitraji so znova dobili svojo barvo, s sten so očiščeni požarni madeži in tudi orgle so obnovljene. Katedrala ima tudi nov mehanizem za zaščito pred morebitnimi prihodnjimi požari, ki pa je skrit očem obiskovalcev. Gre za diskreten sistem cevi, ki je lahko izpusti milijone vodnih kapljic v primeru požara.

Notre-Dame je leta 2017 sprejel 12 milijonov obiskovalcev, po navedbah cerkvenih oblasti pa se pričakuje, da bo po vnovičnem odprtju to število še večje – "od 14 do 15 milijonov," so napovedali. Francoska vlada je predlagala, da bi turistom zaračunali vstopnino, a je pariška škofija sporočila, da je prost vstop pomembno načelo, ki ga je treba ohraniti.

Papeža Frančiška ne bo na vnovičnem odprtju
Macron je sicer sprva upal, da bo imel med obiskom govor znotraj katedrale, a je bila po pogajanjih s škofijo sprejeta odločitev, da ga bo imel samo na dvorišču. Francija je po ustavi sekularna država s strogo delitvijo med Cerkvijo in državo. Decembra lani je sporočil, da je papeža Frančiška povabil na vnovično odprtje, a je ta septembra letos na presenečenje nekaterih sporočil, da ne bo prišel. Namesto tega se bo papež prihodnji konec tedna mudil na Korziki.

Več kot pet let po požaru preiskava vzroka še zmeraj ni zaključena. Prve ugotovitve pa potrjujejo naključni vzrok – kot je kratek stik, varilni gorilnik ali odvržena cigareta, še piše France 24.