Je Neila Tennanta, ki jih šteje le malo čez 50 let, že začela napadati 'starostna godrnjavost'? Foto: EPA
Je Neila Tennanta, ki jih šteje le malo čez 50 let, že začela napadati 'starostna godrnjavost'? Foto: EPA
Neil Tennant
Radijske postaje si očitno sploh ne vzamejo časa za poslušanje novih albumov 'prekaljenih starejših glasbenikov'. Foto: EPA

Pevec elektropop dua Pet Shop Boys je radijske postaje označil za leglo bojazljivcev, ki predvajajo le uspešnice in skladbe, ki bi to lahko postale. Na ta način pa niti malo ne prispevajo k razmahu kreativnosti in nastajanju dobre glasbe. Tennant, ki ta čas skupaj s svojim delovnim partnerjem Chrisom Lowom po Evropi predstavlja album Fundamental, je potožil še, da radijci menijo, da starejši izvajalci ne morejo več proizvajati velikih uspešnic. Zato jih ne predvajajo.

Le cinik 'na hitro odpravi' Pet Shop Boys
Hm, morda pa se Tennantu toži po časih, ko so bili Pet Shop Boys zares velike zvezde. Kot potrditev te domneve bi lahko razumeli Tennantovo izjavo: "Mislim, da si radijske postaje preprosto ne upajo več tvegati. Skoraj brez strahu, da se motim, lahko rečem, da očitno številne postaje menijo, da novi album skupine Pet Shop Boys ne more biti nič kaj prida. To je seveda zelo cinično."
A kljub domnevni 'zaroti' radijskih postaj se Pet Shop Boys zares ne moreta pritoževati nad izrinjenjem v popolno osamo. Njun prvi studijski album po leta 2002 skovanemu Release je namreč debitiral kar na prvem mestu Billboardove lestvice elektronske glasbe in tudi medijski gigant MTV prvega singla z Minimal zares ne prezira.

Radijske postaje ne živijo v svojem okolju
Nekaj resnice pa morda vendarle je v Tennantovih besedah. Tudi Tony Wadsworth, vodja družbe EMI Music za območje Velike Britanije in Irske, je potrdil nekaj Tennantovih besed. Majhne komercialne postaje so po njegovem mnenju veliko preveč ozko usmerjene, vse predvajajo isto glasbo in nikakor niso povezane z okoljem, v katerem delujejo. Velika Britanija je trenutno zelo živahno glasbeno prizorišče, kjer nastaja množica mladih skupin, ki se ne bojijo poskušati vedno novih glasbenih prijemov. Pa vendar svojega dela ne morejo predstaviti širšemu občinstvu.

Vodja EMI-ja se tako sprašuje, zakaj vendar lokalne komercialne postaje raje predvajajo ameriške zvezdnike, kot pa da bi zagotovile vsak dan nekaj ur specializiranega programa, v katerem bi predstavljale glasbenike, ki delujejo v njihovem okolju.

Veliki niso vedno osorni
Čeprav bi večina 'na prvo žogo' porekla ravno nasprotno, pa se zdi, da so medijski velikani celo bolj prijazni do glasbenih talentov kot pa 'navidezno neodvisne' postaje. Tako si menda, tako Wadsworth, ravno BBC privošči veliko večje tveganje. Zato neznane skupine naredijo pametneje, če se odpravijo kar v London in 'potrkajo na BBC-jeva vrata', kot pa da pred 'velikaši' lokalnih radijskih postaj moledujejo za kanček pozornosti.