Ligeti, ki velja za naslednika velikega madžarskega skladatelja Bele Bartoka, je bil eden vidnejših predstavnikov avantgarde 20. stoletja, ki je preživel tako nacistično nasilje kot komunistično diktaturo v državi.

83-letni Ligeti (zadnji rojstni dan je praznoval 28. maja letos), ki je bil znan tudi po operi Le Grand Macabre, je po mnenju glasbenih poznavalcev tisti skladatelj, ki je naredil največ za oživitev madžarske klasične glasbe v 20. stoletju.

Direktor budimpeškega festivalnega orkestra Ivan Fischer je povedal, da je Madžarska z Ligetijem izgubil najboljšega skladatelja iz obdobja po Bartoku.

Zaradi nacistov ostal pred vrati univerze
Ligeti se je rodil v madžarski židovski družini 28. maja 1923 v Transilvaniji, ki je bila do leta 1921 del Madžarske. Zaradi nacističnih zakonov se ni mogel vpisati na univerzo, zato je glasbo študiral na konservatoriju Cluj, ki ga je vodil Ferenc Farkas. Šolanje je pozneje nadaljeval v Budimpešti.

Leta 1943 so ga nacisti aretirali in ga poslali na prisilno delo. Preživel je, slabše pa se je končalo za njegovega brata in očeta, ki sta umrla v koncentracijskem taborišču v Auschwitzu. Po vojni je nadaljeval šolanje na Akademiji Franza Liszta v Budimpešti, a uspeti ni mogel zaradi komunističnega zatiranja po drugi svetovni vojni.

Glasba tudi v filmih
Leta 1956 je po prihodu sovjetske vojske v državo pobegnil na Dunaj, tam pa postal ena najbolj znanih figur avantarde v zahodnoevropski glasbi. Njegova glasba je bila pogosto predvajana v filmih, tako so glasbo iz rekviema uporabili na primer v filmu iz leta 2005 Čarlie in tovarna čokolade, v katerem je v glavni vlogi zaigral Johnny Depp, režiral pa ga je Tim Burton.