Roman Po volčje s podnaslovom Romanet o volkovih, ljudeh in naravnih pojavih, ki je izšel pri založbi Modrijan prinaša spoj starega in novega, duhovno zorenje in predajanje modrosti iz roda v rod. V kolektivno nezavedno presenetljivo vstopajo volkovi s svojim posebnim umom, s svojo instinktivnostjo, čutnostjo in intuicijo. Češki pisatelj Antonin Bajaja vzporedno vleče zgodbi družin, volčje in človeške, ki sta obe združeni v smrti, zgodbe in značajske profile junakov gradi na družinskih odnosih in dednih vezeh ter na povezavi podeželskega človeka z naravo. Za roman Po volčje je leta 2004 prejel češko nagrado magnesia litera.

Prav tako pri založbi Modrijan je izšel roman Denar od Hitlerja, ki vzporedno odkriva dve zgodbi iste junakinje. Ena se dogaja leta 1945, druga pa leta 2005. Najstnica Gita se po vojni iz koncentracijskega taborišča vrne v rodno vas. Doma naleti na tuje ljudi, v vasi pa vlada obsedno stanje. Čez 60 let se protagonistka v rojstni kraj vrne kot doktorica Lauschmannova. Avtorica Radka Denemarkova plastično opisuje mesece po koncu druge svetovne vojne in brezpravje, ki je doletelo sudetske Nemce. Poleg zgodovinskih dogodkov pa obravnava tudi občečloveška vprašanja. Med drugim seže na področje etike in vprašanja krivde, kot ju je razdelal Karl Jaspers.

Zbirka pravljic o vilah Smehljaj mesečeve vile - izbor pravljic iz vsega sveta je izšla pri založbi Mettis Bukvarna. Zbirka prinaša pravljice o vilah, zbranih z različnih koncev sveta: Kitajske, Francije, Sardinije, Škotske, Anglije, Portugalske, Bolgarije in starodavne Perzije. Glavne vloge zasedejo vile, ki so dobre ali zlobne, nekatere mogočne, spet druge lepe in zavistne. Nekatere bo bralec prepoznal iz drugih pravljic, spet druge prihajajo iz neznanih, eksotičnih pa tudi skrivnostih, malce temačnih svetov. Pravljice so delo večkrat nagrajenih avstrijskih avtoric Käthe Recheis in Friedl Hofbauer, ki s posebnim konceptom izbirata pravljične motive in teme iz različnih kulturnih in zemljepisnih okolij.

Izbor besedil Govorjeno telo (1989-2009) skuša zajeti vse glavne teme, ki jih avtor Valere Novarina razgrinja v svojih delih: gledališki jezik, čas in prostor ter igralčevo telo. V prevodu Petra Petkovška, Vladimirja Pogačnika in Primoža Viteza, ki je tudi avtor in urednik izbora, so slovenskim bralcem prvič predstavljena poglavitna gledališka in filozofska besedila Novarine. Uvod v knjigo je prispevala avtorjeva sodelavka, francoska dramaturginja in teatrologinja Annie Gay, spremno študijo pa je napisal gledališki kritik Rok Vevar.

Šele ob proučevanju zgodovine posameznik razume družbo in spozna, kako neverjetna je. Tako ugotovi, da umetnost ni le pusta šolska snov, temveč nekakšna magija, da so misli velikih modrecev, ki so ga v šolskih klopeh pustile hladne, pravzaprav življenjske resnice. Vse to prinaša celovita pripoved zgodovine časa izpod peresa nemškega literarnega kritika in pisatelja Dietricha Schwanitza (1940), so zapisali v založbi. Knjiga Vse, kar moramo vedeti vsebuje poglavja iz zgodovine, literature, likovne umetnosti, glasbe in filozofije ter poglavje s področja jezika, pisave in knjige. Priročnik sta prevedla Aleš Učakar in Sanda Šukarov.