"Neznansko neprijetno mi je, da se moje ime vlači po časopisih v zvezi s tako veliko idejo, čeprav sem sam izrazito proti njej. Te nagrade ne morem dobiti, niti ni treba, da jo dobim, niti me ne zanima," je verjetno največji živeči srbski pisatelj izjavil za spletni portal Blic. "Zame je to zgolj blamaža, ljudje se vznemirjajo, moji bralci pa se lažno - ali pa zares - veselijo, medtem ko se tisti, ki me ne marajo, prav tako radostijo. Nelagodno se počutim in osupnilo me je, da je bila vest objavljena."

"Z vsem skupaj nimam nobene zveze in trdo sem prepričan, da je ves cirkus odveč. Čisto zares imam občutek, da se smešim. Nobene možnosti ni, da dobim Nobelovo nagrado, in za kaj takega tudi ni razloga," je še enkrat podčrtal.

Proces za nominacijo za Nobelovo nagrado za literaturo je znan: pisatelj sicer ne more nominirati samega sebe, lahko pa ga predlagajo nekdanji nagrajenci, profesorji književnosti in jezika, člani narodnih akademij in literarnih društev ter pisateljskih združenj. Vsako leto na Švedsko odpotuje na tisoče predlogov (oddati jih je treba do 1. februarja), od tega jih v upoštevajo približno 50. Do aprila Švedska akademija število "nominirancev" zoži na 20, do poletja pa na pet (imen javno ne objavijo, se pa vsako leto pojavljajo raznorazna ugibanja). Na oktobrskem glasovanju članov akademije mora bodoči lavreat, če naj to postane, dobiti več kot polovico glasov.

Nič ne de, če je proti, karavana gre dalje
Iniciativo za nominacijo Dobrice Ćosića za najpomembnejšo svetovno literarno nagrado je začel novosadski profesor Svetislav Jarić, ki kljub pisateljevim protestom od svoje "akcije" ne odstopa, češ da je avtor romanov Korenine (Koreni), Čas smrti (Vreme smrti) in Čas zla (Vreme zla) "resen kandidat" in celo "favorit". "Mislim, da bi izbira Ćosića za lavreata nagrado dvignila na raven Thomasa Manna," je izjavil Jarić, ki napoveduje, da bo kandidaturo s podpisom podprlo več intelektualcev svetovnega merila, med njimi Noam Chomsky in Peter Handke. Jarićevo iniciativo je podprlo tudi Društvo srbskih pisateljev, rektor beograjske univerze pa še ni podal izjave.

"Chomsky me pa že ne bere!"
"Dvomim, da je Chomsky prebral katerega od mojih romanov in mislim, da Jarić govori neumnosti, pa čeprav s svojo iniciativo verjetno ne misli nič žalega," je še komentiral Ćosić. "Peter Handke je sicer podprl moje predloge v zvezi z reševanjem kosovskega vprašanja. Tudi Chomsky se je izrekel o tem vprašanju, a, ponavljam, ne verjamem, da je bral moje pisanje."

Leta 1921 rojeni Dobrica Ćosić v svojih romanih, predvsem v tetralogiji Čas smrti (1972-1976) obravnava teme iz srbske zgodovine med prvo svetovno vojno. Znan je tudi njegov roman Daleč je sonce (Daleko je sunce, 1951), ki prav tako tematizira vojno in usode ljudi, ujetih v njen vrtinec. Ločitve (Deobe, 1961) so obsežno delo v treh delih, ki sodijo med najpomembnejše stvaritve sodobne srbske književnosti.

Sporne velikosrbske ideje
Ćosić, ki se je sicer uveljavil kot mladinski politični funkcionar in poslanec, se je leta 1968 zaradi nacionalnega vprašanja razšel s politiko ZKJ-ja. V osemdesetih letih prejšnjega stoletja je bil eden vidnejših zagovornikov velikosrbskih stališč in sooblikovalec nacionalističnega memoranduma SANU (Srpska Akademija Nauke i Umetnosti), ki se je zavzemal za pravico do "vzpostavljanja popolne nacionalne in kulturne integritete srbskega naroda, neodvisno od tega, v kateri republiki ali pokrajini se nahaja". Med letoma 1992 in 1993 je bil Ćosić predsednik Zvezne republike Jugoslavije.