Prestolnico je eden najbolj znanih živečih francoskih filozofov obiskal ob izidu prvega slovenskega prevoda njegove knjige Malik in razdalja (El' idole et la distance). Po besedah profesorja na Teološki fakulteti in pisca spremne besede Branka Kluna, je knjiga, ki je sicer v Franciji izšla leta 1977, prelomno delo "enega izmed najprodornejših mislecev na področju filozofije religije". Delo prinaša v slovenski duhovni prostor temeljno analizo malikovalstva in vpraševanja o Bogu, s katero je Marion pristopil k svoji življenjski temi v duhu problematike ljubezni in fenomena daru. Marionovo pisanje vstopa v dialog tako z Derridajevo kot Levinasovo mislijo "onkraj biti". Na tem področju se njegova premišljevanja razprostirajo kot vodilni prispevek k postmoderni teologiji.
Leta 1946 rojeni akademik in profesor filozofije religije na Sorbonski univerzi sodi med najbolj znane živeče filozofe v Franciji, med drugim pa je bil tudi študent vplivnega francoskega filozofa Jacquesa Derridaja (1930-2004). Leta 2008 je postal nesmrtni član francoske akademije. Zbranim na Teološki fakulteti je Jean-Luc Marion med drugim spregovoril o svojem pogledu na teologijo.
Nemožnost nemožnega: Bog
Na predavanju na Teološki fakulteti je Marion na temo Nemožnost nemožnega: Bog predstavil svoj pristop do vprašanja Boga onkraj klasičnega nasprotja med metafizičnim dokazovanjem in ateističnim zanikanjem vrhovnega bitja. S pojmom božje "nemožnosti" poudarja odpiranje smisla, ko se Boga ne določa s pojmovnimi maliki, temveč se spoštuje njegovo presežnost.
Knjiga Razdalja in malik je izšla pri založbi KUD Apokalipsa, pod prevod pa se podpisujeta Barbara Pogačnik in Maja Novak.