Na Starem trgu pred Škucem se je začela 18. izdaja festivala Živa književnost, ki si zadaja visok cilj: literaturo in glasbo približati kar najširšemu krogu ljudi. Do 17. junija se bodo v Ljubljani tako predstavili literati Belgijec William Cliff, Indijec Arti H. N., Kubanec Rodolfo Häsler ter "domači" Lučka Zorko, Jan Šmarčan, Tina Grandošek, Petra Zupančič in Matjaž Brulc.

Festival po besedah organizatorja, Društva Škuc, predstavlja pomemben dejavnik pri izobraževanju in vzgajanju novih bralcev, s svojo mednarodno širino pa bogati slovenski "ulični" literarni prostor. Literaturo in glasbo približuje tudi tistim, ki jih sodobna literarna dela drugače ne dosežejo.

Dogajanje bo zares steklo že nocoj, s predstavitvijo udeležencev mednarodne delavnice o otroških pisateljih ob 20.00. Predstavili se bodo Clare Azzopardi (Malta), Edward van de Vendel (Nizozemska), Ieva Samauska (Latvija), Kätlin Kaldmaa (Estonija), Lawrence Schimel (ZDA/Španija), Jyrki Kiiskinen (Finska) in Lela B. Njatin (Slovenija).

Selektorju literarnega programa, pesniku in prevajalcu Branetu Mozetiču, se je letos pridružila še pisateljica Vesna Lemaić, ki je za festival izbrala slovenske literate mlajše generacije. Literarni večeri bodo ob branju literature ponudili tudi pogovore z avtorji, ki se bodo prepletali z živo glasbo domačih in tujih ustvarjalcev.

Literarni večer in pogovor z Williamom Cliffom bo pospremil nastop skupine Pinela. Med drugim bo kantavtor Tadej Vesenjak ozvočil večer z Lučko Zorko in Janom Šmarčanom, k branju pesmi Petre Zupančič pa bo glasbo prispevala zasedba Vortex Magnolia.

Živa književnost ponuja tudi spremljevalni program O'živela knjiga, ki bo potekal v popoldanskem času in je namenjen mlajšim, ki s pomočjo igre in delavnic vstopajo v svet knjig. Letos skušajo izpostaviti vprašanje kopičenja knjig, ki iz različnih razlogov - zaradi pomanjkanja časa za branje, previsokih cen knjig, nezainteresiranosti morebitnih kupcev itd. - ne dosežejo svojega bralca. Iz odvrženih in odpisanih knjig bodo izdelovali uporabne predmete, skozi proces predelave knjig pa preizprašali tudi simbolno vrednost knjige, na katero ne moremo gledati le kot na tržni presežek ali kot na potrošno blago.