Šmartinsko jezero je priljubljena točka oddiha za številne Celjane. Foto: Mestna občina Celje
Šmartinsko jezero je priljubljena točka oddiha za številne Celjane. Foto: Mestna občina Celje

Udeležilo se ga je 40 občanov in strokovnjakov z različnih področij, strinjali so se, da bi veljalo ponudbo nadgraditi, a ne v smeri množičnega turizma.

Šmartinsko jezero, ki je nastalo z zajezitvijo Koprivnice leta 1970, s čimer so želeli rešiti stalno nevarnost poplavljanja reke Savinje in problem oskrbe z vodo, je že več desetletji prava oaza na robu celjske občine, kjer si lahko Celjani nekoliko oddahnejo od mestnega vrveža.

"Mogoče malo več sence pri igralih," je na vprašanje, kaj pogreša, odgovorila ena od mimoidočih. "Dosti več bi lahko iztržili kot turisti in domačini," je ocenil drugi mimoidoči.

A na občini pravijo, da je pri načrtih treba biti previden.

"Nekajkrat je bilo za primerjavo omenjeno Velenjsko jezero. Tega si ne želimo. Ne želimo si velikega prireditvenega prostora, ki onesnažuje s hrupom, ne želimo si množičnega turizma, želimo si butičnost," je pojasnila Suzana Vurunić z Mestne občine Celje.

A zagotovo si med drugim želijo priljubljeno pešpot okoli jezera nadgraditi. "Za gibalno ovirane, za mamice z vozički, da se pešpot izvede okoli celotnega jezera," je še dejala Vurunić.

Hekaton o prihodnosti Šmartinskega jezera. Foto: Mestna občina Celje
Hekaton o prihodnosti Šmartinskega jezera. Foto: Mestna občina Celje

Prav tako bi radi omogočili kopanje, a ne vsepovsod. "Stanje voda je primerno, vzorčenje se dela, a bi ga bilo treba izvesti še na več točkah, pa seveda tudi omejiti prostor, ki bo namenjen kopalcem, ga ustrezno pripraviti, verjetno malo očistiti dno," je dejala direktorica družbe ZPO Breda Obrez Preskar.

Premalo so izkoriščeni tudi skakalnici za skoke s smučmi in drča, za katero morajo sicer še pridobiti uporabno dovoljenje. A te dejavnosti so mogoče le v poletnih mesecih. "Treba je razmišljati tudi o dejavnostih, ki bi bile možne daljše časovno obdobje," je še dejala Obrez Preskar.

Kot še ugotavljajo, pa pravega razvoja brez zasebne pobude ne bo, večina zemljišč okoli jezera je namreč v lasti zasebnikov. Pri snovanju občinskih projektov pa bi veljalo vključiti tudi državo.