Google Chrome je na splošno odličen brskalnik. Tudi zato ga danes uporabljajo milijarde ljudi. Leta 2016 so našteli dve milijardi aktivnih inštalacij, danes jih je zagotovo še precej več, prenosov je več kot pet milijard.

Z varnostnega vidika je vrhunski. Google zelo hitro pokrpa vse razkrite ranljivosti, njegovo storitev proti zlonamernim spletnim stranem, spamu in podobni nesnagi uporablja tudi kopica drugih brskalnikov. To je treba posebej poudariti. Na tekmovanjih, kjer hekerji za obljubo denarne nagrade poskušajo vdreti v brskalnike, se je že večkrat najbolje odrezal.

Z zasebnostnega vidika pa so mnenja deljena. Marsikateri heker bo polnih pljuč zatrjeval, da gre za čistokrvno vohljaško kodo (spyware), obenem ga bo mirne duše uporabljal marsikateri profesor, ki se ukvarja s kibervarnostjo.

Resnici na ljubo se Chroma ne more napleskati v črno-beli tehniki.

Če smo pripravljeni veliko vijačiti po nastavitvah in se nasploh s Chromom ukvarjati, lahko zagotavlja neko osnovno stopnjo zasebnosti. In nič več kot to. Prilagoditev zahteva čas in znanje, večina populacije pa po vsej verjetnosti tega ne bo (uspešno) počela. Vsega sledenja pa se ne da ustaviti ne glede na vložen trud.

Po drugi strani pa je Googlov brskalnik lahko mimogrede zasebnostno katastrofalen, z enim samim napačnim spotikom. Če se poglobiš v njegovo drobovje, se zasveti kar nekaj rdečih lučk. Chrome zato ni brskalnik, ki bi ga lahko priporočali z vidika zasebnosti. Odtenki sive danes niso več dovolj.

1. Ameriški žvižgač Edward Snowden je leta 2013 razkril dokumente, v katerih je Google naveden kot volján partner ameriških obveščevalno-varnostnih agencij. Če Snowdnove navedbe držijo – veliko se jih je skozi čas izkazalo za resnične –, potem velja povečana stopnja previdnosti.

Google je sicer sodelovanje zanikal.

2. Google je svetovna korporacija, ki temelji na zbiranju osebnih podatkov. Njegov osrednji interes je izvedeti in dokumentirati čim več o vsakomer. Če zasebnost kot vrednoto resno vzamemo, potem Chrome ne more biti alternativa. Kot pravi Vladimir Sasov iz The Verge: "Če nočem, da ena sama oseba pozna moj vsakdan do zadnjih podrobnosti, potem si ne bi smel želeti, da te informacije pozna ena korporacija."

3. Chrome vključuje precej kode, ki samodejno kliče na Googlove strežnike in se je ne da izključiti. Že to je z vidika zasebnosti rdeča luč. Lastnik računalnika mora imeti nadzor nad lastno napravo. Obstoj zunanje komunikacije računalnika, ne da bi jo lahko nadzorovali, je poseg v suverenost računalniškega prostora in tudi osebne integritete.

4. Chrome ima dva bistvena načina delovanja. Prvi je neprijavljen in je razmeroma zaseben, Googlu gre omejena količina informacij, preostanek se shranjuje lokalno. Drugi način je prijavljen, takrat se Chrome spremeni v ogromen sesalnik. Do pred kratkim sta bila načina jasno ločena, od lani naprej pa ne, saj je začel Google uporabnike po tihem – prisilno – prijavljati v Chrome, če se prijavijo v drugo Googlovo storitev, recimo Gmail. Washington Post je prav zato Chrome opredelil za "nadzorovalni program"; Matthew Green, profesor kriptografije na Univerzi Johna Hopkinsa, pa je potezo označil kot "kapljo čez rob" in ustavil dolgoletno uporabo Chroma.

5. Prijavljeni Chrome je lično povezan z drugimi storitvami, npr. Google Paymentsom, in shranjuje podatke o vseh nakupih. Ni jih lahko izbrisati.

6. Pri sinhronizaciji podatki privzeto ostanejo Googlu oziroma se shranijo v Googlov račun, kjer dogradijo oglaševalski profil. Možnost šifriranja teh podatkov je manj vidna in jo posledično uporabi precej manj ljudi.

7. Chrome privzeto dovoli piškotkom tretjih strani, ki opravijo večino vohljanja, da to počnejo. Tudi tistim, ki kršijo pravila "lepega vedenja" na medmrežju, na primer sledijo uporabniku po različnih spletnih mestih. Številni drugi brskalniki jih privzeto onemogočijo, Chrome jih ne. Piškotki tretjih strani se najdejo na 92 odstotkih spletnih strani, Google pa je največji "pek" na svetu. Pred kratkim je sicer predstavil načrt, po katerem naj bi koncept piškotkov tretjih strani "v nekaj letih" postal zastarel, kar naj bi bil korak k večji zasebnosti. Nadomestilo pa bi ga med drugim strojno učenje o uporabniku skozi – brskalnik.

8. Chrome periodično pregleduje vsebino vašega računalnika, da najde morebitno škodljivo programje, ki bi npr. poskušalo spremeniti nastavitve brskalnika. Izsledke lahko pošilja Googlu.

9. Nadgradnje in popravki vsakega programa so nujni za varnost. Chrome za to uporablja ločen program, ki nenehno teče v ozadju – tudi ko je Chrome zaprt. Ko pokliče domov, da bi poiskal morebitne nadgradnje, sporoči še kup stvari, ki za to niso nujno potrebne. Število uporabnikov, čas zadnje uporabe, nameščeni čas, število aktivnih profilov, kako ste prišli do programa ...

10. Da bi razumeli vse zasebnostne vidike Chroma, bi morali prebrati ta 15.000-besedni dokument.

11. Google ob prenosu ustvari unikatno številko, s katero inštalacijo ožigosa in meri učinkovitost kampanje. Edinstven identifikator je rdeča luč za zasebnost.

12. Če ga uporabljate na Androidu, vašo lokacijo določa in naprej sporoča s pomočjo GPS-a, okoliških WI-FI-postaj in moči mobilnih omrežij.

13. Z uporabo Chroma se utrjujeta monopol in poenoličenje.

14. Chrome ni odprtokoden.

15. Kot je za Washington post zapisal tehnološki strokovnjak Geoffrey A. Fowler: "Da ima največje oglaševalsko podjetje na svetu tudi najpopularnejši brskalnik na svetu, se je izkazalo za tako pametno kot prepustiti trgovino s sladkarijami otrokom."

Kateri brskalniki pa so alternative? Poglejmo v naslednjem članku.