Čeprav se prebivalci Slovenije vse bolj zavedajo težav, čezmeren avtomobilski promet ostaja eden ključnih razvojnih izzivov Slovenije, na kar opozarjajo tudi na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo, ki je nacionalni koordinator Evropskega tedna mobilnosti. V Sloveniji se je v zadnjih desetih letih število avtomobilov povečalo za 15 odstotkov, kažejo podatki statističnega urada. Konec leta 2023 je bilo registriranih okoli 1,2 milijona osebnih avtomobilov.

Za prihod v glavno mesto, ki je tudi študijsko in delovno središče, kamor ljudje zaradi dela dnevno migrirajo, kar 60 odstotkov prevozov opravijo z osebnimi avtomobili, samo 10 odstotkov z javnim potniškim prometom. Da bi javni promet prevladal, bi po mnenju strokovnjakov morali imeti od bivališča do postaje 10 minut hoje, frekventnost prevoza pa bi morala biti konstantna. Pred pristojnimi je zato še veliko izzivov.

Naraščajo izpuhi toplogrednih plinov iz cestnega prometa

Minister za okolje Bojan Kumer je prepričan, da "če si želimo uspešne, varne in zadovoljne prihodnosti za nas in naše otroke, moramo ta izziv čim prej nagovoriti. Evropski teden mobilnosti je vsakoletna priložnost, da spremenimo svoj odnos do avtomobila."

Cestni promet je znaten vir emisij toplogrednih plinov. V Sloveniji emisije toplogrednih plinov iz cestnega prometa v zadnjih letih opazno naraščajo. Njihova količina se je med letoma 2008 in 2022 povečala za 25 odstotkov. Da bi to spremenili, je ključno spodbujanje trajnostnih načinov potovanja, kot so hoja, kolesarjenje ali javni prevoz.

Udoben javni prostor za vse

Geslo letošnjega tedna mobilnosti je Udoben javni prostor za vse. Glavni poudarek je na zagotavljanju kakovostno urejenega javnega prostora, ki prinaša številne koristi, kot so več površin za pešce in kolesarje ter več zelenih površin, po drugi strani pa manj avtomobilov, onesnaževanja in hrupa.

Sodelovanje v letošnji kampanji je potrdilo 114 občin. V vsaj tretjini slovenskih občin bodo tako za sedem dni zaprli ulice, trge in parkirišča. Namesto avtomobilom bodo ti prostori na voljo otroški igri, kolesarjenju, pešačenju, poležavanju ob branju knjige, kolesarskim servisom, delavnicam, kulturnim dogodkom.

Več pozornosti je treba nameniti starejšim udeležencem v prometu

V Agenciji za varnost prometa so istočasno zagnali preventivno akcijo Starejši udeleženci v prometu, saj se je po njihovih navedbah v zadnjih dveh letih število ranljivih udeležencev, udeleženih v prometnih nesrečah, povečalo za petino glede na povprečje v obdobju 2014–2021. Med ranljive udeležence v prometu spadajo: pešci, kolesarji, vozniki e-skiroja, vozniki električnega kolesa, vozniki mopeda in motornega kolesa. Med umrlimi ranljivimi udeleženci jih je bilo v zadnjih 10 letih kar polovica starih 65 ali več let. Pristojne institucije bi po njihovem mnenju morale nameniti še več pozornosti starejšim udeležencem v prometu.