Podnebni vrh Združenih narodov v Bakuju (COP29), ki bi se moral uradno končati v petek, še vedno traja, saj se pogajanja in usklajevanja nadaljujejo. A delegatom ne kaže jim dobro, saj so predstavniki dveh skupin (zavezništva malih otoških držav (AOSIS) in najmanj razvitih držav) popoldne pogajanja zapustili in zahtevali, da se pogovori prekinejo.

Kot je novinarjem na prizorišču pojasnil predsednik AOSIS-a Cedric Schuster, so na letošnjo podnebno konferenco prišli, da bi dosegli pravičen dogovor. "Imamo občutek, da nismo slišani. Končni dogovor so želeli sprejeti brez posvetovanja z nami," je dejal.

Po neuradnih informacijah naj bi bil trenutno na mizah pogajalcev predlog o 300 milijardah dolarjev finančne pomoči za države v razvoju, ki naj bi jih zahtevala skupina držav G77 skupaj s Kitajsko. Države v razvoju so namreč v petek zavrnile ponudbo bogatih držav o finančni pomoči v znesku 250 milijard dolarjev na leto.

Številki 300 milijard evrov naj bi v zakulisnih razpravah nasprotovale Japonska, Švica, Nova Zelandija in ZDA. Od evropskih držav pa je zadržanost do ambicioznejših številk zaznati pri Nemčiji, ki je v Bakuju ves čas poudarjala, da stroškov finančne pomoči državam v razvoju bogate države ne morejo kriti same, svojo vlogo pa bi morala odigrati tudi druga finančna orodja.

Babajev: Oči sveta so uprte v nas

Zvečer se je kljub nesoglasjem začela plenarna seja, na kateri je predsedujoči konferenci Muhtar Babajev vse države pozval, naj presežejo nesoglasja. "Oči sveta so uprte v nas. A čas ni na naši strani, zato vas prosim, da se še bolj temeljito začnete pogovarjati drugi z drugim," je dejal.

Dogovor o trgih ogljika

Na pleniarni seji so potrdili predvsem manj pomembne dokumente, kjer nasprotovanja držav ni. V skladu z napovedmi so tako potrdile tudi dogovor o trgih ogljika, za kar si je še posebej prizadevalo azerbajdžansko predsedstvo. Ta dogovor določa pravila za trgovanje z ogljikom med državami, hkrati pa predvideva tudi vzpostavitev reguliranega svetovnega trga za izpolnitev ciljev pariškega sporazuma. Podrobna tehnična navodila za delovanja sistema naj bi delegati dorekli leta 2025.

Zaokrožila je tudi informacija, da je delegacija Savdske Arabije na lastno pest lahko spreminjala osnutek končnega dogovora, kar so poznavalci označili za nekaj nepredstavljivega. Pojasnili so, da predsedstvo konference običajno vsem delegacijam pošlje PDF-dokument, ki ga ni mogoče urejati in spreminjati. "Če je ena država imela to možnost, bi to lahko ogrozilo celoten pogajalski proces," je za Guardian dejal neimenovani strokovnjak.

Končni dogovor, s katerim se morajo strinjati pogajalci iz skoraj 200 držav, mora biti sicer dosežen s soglasjem.

Podnebni odposlanec EU-ja Wopke Hoekstra je poudaril, da je možnost uspeha podnebnih pogovorov navkljub zvišanju višine cilja finančne pomoči razvitih držav še vedno pod vprašajem. "Na vsakem od področij delamo vse, kar je v naši moči, da bi zgradili mostove in to spremenili v uspeh. Vendar obstaja dvom, ali nam bo uspelo," je dejal.

Kot je mogoče slišati na prizorišču konference, del krivde za zmedo in kaos na konferenci nosi tudi azerbajdžansko predsedstvo zaradi slabega vodenja pogajalskega procesa. Te kritike je bilo sicer v zadnjem tednu mogoče slišati večkrat.

"Popolnoma nesprejemljiv in neustrezen" predlog

Petkova objava drugega osnutka sklepnih dokumentov je pred tem naletela na niz izrazov razočaranja držav v razvoju in okoljevarstvenih organizacij. Države v razvoju ne privolijo, kot pravijo, v premajhen dvig zavez bogatih držav za financiranje podnebnih ukrepov v revnejših državah z dosedanjih 100 milijard na 250 milijard dolarjev do leta 2035.

"Sramotno je predlagati takšna besedila," je izid komentirala podnebna odposlanka za Marshallove otoke Tina Stege. Razočaranje so izrazili tudi v Zavezništvu majhnih otoških držav. "Ne morejo pričakovati, da bomo privolili v besedilo, ki kaže takšen prezir do naših ranljivih ljudi. Ne bo nas pomiril slab placebo cilj," so zapisali v sporočilu za javnost.

Predsednik afriške skupine pogajalcev, še enega vplivnega pogajalskega bloka držav, ki jih ogrožajo posledice podnebnih sprememb, Ali Mohamed pa je predlog označil za "popolnoma nesprejemljiv in neustrezen". Kot je ocenil, bo vodil v "izgubo življenj v Afriki in po svetu ter ogrozil prihodnost sveta".

Proti predlogu finančnega dogovora so v petek zvečer na prizorišču COP29 protestirali tudi podnebni aktivisti, ki so v tišini korakali z visoko prekrižanimi rokami.

Danes se je odzvala tudi podnebna aktivistka Greta Thunberg, ki je na omrežju X zapisala, da je trenutni osnutek "popolna katastrofa". "Toda tudi če so naša pričakovanja skoraj neobstoječa, se ne smemo nikoli zalotiti, da bi se na te nenehne izdaje odzvali kakor koli drugače kot z besom," je bila kritična.