Srednjo Evropo so ta mesece prizadele najhujše poplave v zadnjih najmanj dveh desetletjih in zahtevale 24 smrtnih žrtev. Narasle vode so za seboj pustile poškodovane zgradbe in porušene mostovi, medtem ko so bile ulice poplavljenih mest polne blata in uničene imovine. Oblasti ocenjujejo, da bo končna škoda znašala več milijard evrov.

Poročilo mednarodne skupine znanstvenikov World Weather Attribution, ki preučuje učinke podnebnih sprememb na ekstremne vremenske dogodke, je ugotovilo, da so bili štirje dnevi padavin med nevihto Boris najhujši od začetka meritev v srednji Evropi.

Po njihovih ugotovitvah bodo v prihodnosti taki nalivi vsaj dvakrat bolj verjetni in še za sedem odstotkov močnejši.

"Te poplave so znova izpostavile uničujoče posledice globalnega segrevanja, ki ga povzročajo fosilna goriva," je v izjavi dejala raziskovalka na Grantham Institute Imperial College London in soavtorica študije Joyce Kimutai.

Sorodna novica "Ne smemo si zatiskati oči, take poplave bodo zagotovo še prišle"

"Dokler nafte, plina in premoga ne bomo zamenjali z obnovljivo energijo, bodo neurja, kot je Boris, sprožila še močnejše padavine in povzročila poplave, ki uničujejo gospodarstvo," je opozorila.

Nenavadna kombinacija nad Evropo

V poročilu piše, da je bila kombinacija vremenskih vzorcev, ki je povzročila nevihto – vključno s hladnim zrakom nad Alpami in zelo toplim zrakom nad Sredozemljem ter Črnim morjem – nenavadna, vseeno pa so podnebne spremembe povzročile, da so takšne nevihte močnejše in verjetnejše.

Glede na ugotovitve poročila naj bi se taka nevihta pojavila v povprečju približno enkrat na 100 do 300 let v današnjem podnebju z 1,3 stopinje Celzija višjimi temperaturami od predindustrijskih ravni.

Bodo pa takšne nevihte prinesle vsaj pet odstotkov več dežja in se bodo pojavljale približno 50 odstotkov pogosteje kot zdaj, če se bodo temperature dvignile za 2 stopinji Celzija v primerjavi s predindustrijsko ravnjo, kar naj bi se zgodilo do sredine stoletja.