Za pogajalci na podnebnem vrhu Združenih narodov v Bakuju (COP29), ki bi se moral uradno končati v petek, je neprespana noč. Medtem ko se je prizorišče konference na športnem stadionu danes močno izpraznilo, imajo delegati v pogajalskih sobah nov krog pogajanj in usklajevanj. A ne kaže jim dobro, saj so predstavniki dveh skupin – zavezništva malih otoških držav (AOSIS) in najmanj razvitih držav, pogajanja zapustili in zahtevali, da se pogovori prekinejo.

Kot je novinarjem na prizorišču pojasnil predsednik AOSIS-a Cedric Schuster, so na letošnjo podnebno konferenco prišli, da bi dosegli pravičen dogovor. "Imamo občutek, da nismo slišani. Končni dogovor so želeli sprejeti brez posvetovanja z nami," je dejal.

Po neuradnih informacijah naj bi bil trenutno na mizah pogajalcev predlog o 500 milijardah dolarjev finančne pomoči za države v razvoju, ki naj bi jih zahtevala skupina držav G77 skupaj s Kitajsko.

Kako doseči soglasje?

Ob tem pa je vse več opozoril, da se možnosti, da bo dogovor o finančni pomoči državam v razvoju dosežen, manjšajo. Končni dogovor, s katerim se morajo strinjati pogajalci iz več kot 200 držav, mora biti namreč dosežen s soglasjem.

Podnebni odposlanec EU-ja Wopke Hoekstra je izpostavil, da je možnost uspeha podnebnih pogovorov navkljub zvišanju višine cilja finančne pomoči razvitih držav še vedno pod vprašajem. "Na vsakem od področij delamo vse, kar je v naši moči, da bi zgradili mostove in to spremenili v uspeh. Vendar obstaja dvom, ali nam bo uspelo," je dejal.

Kot je mogoče slišati na prizorišču konference, naj bi države dosegle vsaj dogovor o trgih ogljika, ki bo določil pravila za trgovanje z ogljikom med državami in predvidel vzpostavitev reguliranega svetovnega trga za izpolnitev ciljev pariškega sporazuma. Podrobna tehnična navodila delovanja sistema pa naj bi bila znana v 2025.

Po zadnjih napovedih s strani predsedstva konference se bodo delegati držav na zaključni plenarni seji zbrali pozno popoldne po lokalnem času.

"Popolnoma nesprejemljiv in neustrezen" predlog

Petkova objava drugega osnutka sklepnih dokumentov je naletela na niz izrazov razočaranja držav v razvoju in okoljevarstvenih organizacij. Države v razvoju ne privolijo, kot pravijo, v premajhen dvig zavez bogatih držav za financiranje podnebnih ukrepov v revnejših državah z dosedanjih 100 milijard na 250 milijard dolarjev do leta 2035.

"Sramotno je predlagati takšna besedila," je izid komentirala podnebna odposlanka za Marshallove otoke Tina Stege. Razočaranje so izrazili tudi v Zavezništvu majhnih otoških držav. "Ne morejo pričakovati, da bomo privolili v besedilo, ki kaže takšen prezir do naših ranljivih ljudi. Ne bo nas pomiril slab placebo cilj," so zapisali v sporočilu za javnost.

Predsednik afriške skupine pogajalcev, še enega vplivnega pogajalskega bloka držav, ki jih ogrožajo posledice podnebnih sprememb, Ali Mohamed pa je predlog označil za "popolnoma nesprejemljiv in neustrezen". Kot je ocenil, bo vodil v "izgubo življenj v Afriki in po svetu ter ogrozil prihodnost sveta".

Proti predlogu finančnega dogovora so v petek zvečer na prizorišču COP29 protestirali tudi podnebni aktivisti, ki so v tišini korakali z visoko prekrižanimi rokami.

Danes se je odzvala tudi podnebna aktivistka Greta Thunberg, ki je na omrežju X zapisala, da je trenutni osnutek "popolna katastrofa". "Toda tudi če so naša pričakovanja skoraj neobstoječa, se ne smemo nikoli zalotiti, da bi se na te nenehne izdaje odzvali kakor koli drugače kot z besom," je bila kritična.

Sprva na mizi 300 milijard dolarjev vreden dogovor

Da številka 250 milijard dolarjev "ni dovolj pravična in ambiciozna", je v petek priznalo tudi azerbajdžansko predsedstvo in države pozvalo, naj si v zadnjih urah konference prizadevajo za višji končni cilj.

Tako je na mize v soboto dopoldne prišel predlog o 300 milijardah dolarjev finančne pomoči za države v razvoju. Tej številki naj bi v zakulisnih razpravah nasprotovale Japonska, Švica, Nova Zelandija in ZDA.

Od evropskih držav pa je zadržanost do ambicioznejših številk zaznati pri Nemčiji, ki je v Bakuju ves čas poudarjala, da stroškov finančne pomoči državam v razvoju bogate države ne morejo kriti same, svojo vlogo pa bi morala odigrati tudi druga finančna orodja.