Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
3. 10. 2022
Biolog Andrej Hudoklin z novomeške območne enote Zavoda RS za varstvo narave je predan naravovarstvenik in že vse življenje tesno povezan z naravo Dolenjske. Ukvarja se zlasti z ogroženimi živalskimi vrstami in varstvom njihovih habitatov, njegovo delo pa je zagotovo najbolj zaznamovala črna človeška ribica.
5. 9. 2022
Biologinjo Tino Centrih Genov je že v otroštvu zanimala narava, zlasti v vodi in ob njej. Odraščala je v bližini Velenjskega jezera, a so jo počitnice na morju in delfini vedno pogosteje vabili na morje, med študijem pa se je izkazalo, da se bo posvetila preučevanju morskega ekosistema. Danes se pri Zavodu RS za varstvo narave, Območni enoti Piran, ukvarja z varstvom morja in območij, ki imajo naravovarstveni status. V tokratnem podkastu V imenu narave o vitalnosti našega morja, ogroženih morskih organizmih, sodelovanju z lokalnim prebivalstvom, pa tudi o tem, kako kakovostno doživljati morje in zakaj morski organizmi niso igrače.
4. 7. 2022
»Samo sam lahko prideš do vrha gore, samo sam lahko doživiš čudovito jutro v hribih, in če je vsak moj obisk povezan z zavedanjem, da sem v hribih le gost, varuh te narave, je to največ.« Tako o gorah in naravi razmišlja Borut Peršolja, geograf, gornik, naravovarstvenik, planinski delavec, gorniški publicist, bloger, fotograf in še kaj. V gorah že desetletja išče in tudi najde zgodbe, nabira doživetja in izkušnje ter se s somišljeniki še najraje srečuje na brezpotjih. V tokratnem podkastu V imenu narave tudi o tem, kako in zakaj se je pomembno naučiti brati znamenja pokrajine in razbirati tudi drobne sledi, zakaj so zavarovana območja gora učilnica na prostem, pa tudi o vedno bolj množičnem obisku gora ter o tem, kaj pomeni trajnostni razvoj in uveljavljanje skromnosti v gorniškem turizmu.
6. 6. 2022
»Delamo za naravo, a pri tem moramo razumeti tudi potrebe človeka,« svoj pogled na varstvo narave predstavi dr. Andrej Sovinc, ki je z naravo tesno povezan vse od trenutka, ko so njegovi starši prvič na okensko polico postavili ptičjo krmilnico. Začelo se je z ornitologijo, ki ji ostaja zvest, nadaljevalo pa po poti, na kateri je kot strokovnjak za zavarovana območja narave sodeloval pri številnih projektih, povezanih z varovanjem narave. Specializiral se je za upravljanje in ekološko obnovo mokrišč, dolga leta vodil Naravni park Sečoveljske soline, kot svetovalec v zadnjih letih sodeluje pri številnih projektih varstva narave vse od Balkana in Islandije do Armenije in Dubaja, do nedavnega pa je tudi kot podpredsednik Svetovne komisije za zavarovana območja spremljal odnos človeka do narave in pravi, da je še vedno optimist. V tokratnem podkastu V imenu narave tudi o tem, da je varstvo narave stopnja višje od varstva okolja, o vlogi javnosti in posameznika, o čaru solin, pa tudi o tem, kako močno smo odvisni od narave.
9. 5. 2022
Biologa Marijana Govediča, direktorja Centra za kartografijo favne in flore, so reke prevzele že v otroštvu, ko ga je najbolj zaznamovala reka Drava. Študij biologije je pred dobrima dvema desetletjema končal z nalogo o prehrani kormorana na območju reke Save, danes pa so njegovo raziskovalno področje ribe, piškurji, potočni raki in školjke celinskih voda. V tokratnem podkastu V imenu narave o tem, kako dobro oziroma slabo poznamo življenje ob naših rekah in v njih, o ogroženosti zaradi izginjanja habitatov, vplivu tujerodnih vrst, o ključnih vrstah v ekosistemih celinskih voda, pa tudi o tem, da sprehod ob reki za Marijana Govediča nikoli ni zgolj sprehod.
4. 4. 2022
Rok Černe z Zavoda za gozdove Slovenije se po navadi na kratko predstavi kot gozdar, ki dela na področju prostoživečih živali, zlasti velikih zveri. Gozd je zanj ekosistem, ki je celota tako z rastlinsko kot z živalsko komponento, zato ju je treba ohranjati v ustreznem ravnovesju. V tokratnem podkastu V imenu narave o pomenu sobivanja z velikimi zvermi in naši strpnosti do njih, o njihovi karizmatičnosti in nasprotujočih si mnenjih, ki jih vzbujajo pri ljudeh, pa tudi o tem, kako uspešno preprečevati nasprotja med ljudmi in zvermi.
7. 3. 2022
"Na splošno me pri žuželkah in konkretno pri opraševalcih zanima njihova ekologija; kako nanje vpliva okolje, kaj jih ogroža in kakšna je njihova vloga pri opraševanju," svoje delo na kratko strne dr. Danilo Bevk. Že od otroških let je navdušen nad čmrlji, danes pa svoje znanstvenoraziskovalno delo na Oddelku za raziskave organizmov in ekosistemov na Nacionalnem inštitutu za biologijo posveča zlasti divjim opraševalcem. V tokratnem podkastu V imenu narave o zanimivih in raznovrstnih družinah opraševalcev, o samotarskem življenju čebel, o pomenu različnih opraševalcev in tudi o tem, zakaj potrebujemo pisane cvetoče travnike.
7. 2. 2022
Biologinji Bojani Lipej bi marsikdo zavidal njeno delovno okolje in razgled, ki se ji ponuja med delom. Razprostira se namreč čez Škocjanski zatok, kjer je zaposlena kot koordinatorica izobraževanja in kjer sodeluje z obiskovalci, šolami, prostovoljci … V tokratnem podkastu V imenu narave o tem, zakaj mnogi na poti proti morju še vedno prezrejo ta naravni rezervat, pa čeprav je na pragu Kopra, o pomenu polslanega mokrišča, ujetega v urbano okolje, pa tudi o tem, kaj pomeni uspešno sobivanje človeka in narave.
3. 1. 2022
Ivana Esenka, avtorja nekaj desetin knjig in priročnikov o naravi, naravoslovnega fotografa, ornitologa, čebelarja in še kaj, bi najlažje na kratko opisali kar z izrazom opazovalec narave. »V naravi sem doma. V njej ne le živim, ampak jo najdem povsod, tudi sredi mesta.« Tako sam opiše svoj odnos do narave. Zanima ga zlasti proučevanje živalstva in pomen živali v vrtni ekologiji. V tokratnem podkastu V imenu narave o krmljenju ptic, čebelah samotarkah, o tem, kako se narava spreminja, pa tudi o tem, zakaj je poznavanje skritih kotičkov narave včasih modro obdržati zase.
6. 12. 2021
Urša Fležar, biologinja, raziskovalka na Univerzi v Ljubljani in strokovna sodelavka na Zavodu za gozdove Slovenije, se ukvarja z okoljevarstvom ter varstvom in upravljanjem prostoživečih živali. Njeno strokovno področje so velike zveri, v zadnjih letih zlasti ris. V tokratnem podkastu V imenu narave o ponovni naselitvi risa v Sloveniji, o projektu LIFE Lynx, o tem, da je za srečanje z risom v naravi potrebna sreča, in tudi o tem, kako lepo je pozimi stopati po sledeh zveri.
1. 11. 2021
Strokovna področja, s katerimi se ukvarja biolog Primož Presetnik s Centra za kartografijo favne in flore, zajemajo netopirje, jamske habitate, podatkovne zbirke in presojo vplivov na naravo. A po duši je, kot sam pravi, z eno besedo netopirc. V tokratnem podkastu V imenu narave o predsodkih, ki jih kljub vsem spoznanjem o netopirjih še vedno povezujemo s temi skrivnostnimi sesalci, pa tudi o tem, zakaj smo jih med pandemijo tolikokrat omenjali ter zakaj so vez med naravno in kulturno dediščino.
4. 10. 2021
Špela Štrus je prepričana, da vse, kar imaš rad in dobro poznaš, tudi bolj spoštuješ. Za naravo to vsekakor velja. Kot kuratorka v ljubljanskem živalskem vrtu bdi nad vso populacijo živali in nad razmerami, v katerih bivajo, ena od njenih pomembnih nalog pa je tudi spremljanje socialne strukture živali, ki naj bi bila čim bolj podobna naravni. V tokratnem podkastu o ogroženih živalskih vrstah, o tem, kaj vse jih ogroža, in o pomenu sodobnih živalskih vrtov pri ponovni naselitvi posamičnih vrst v naravi.
6. 9. 2021
Te dni po slovenskih kinematografih že potuje naravoslovni dokumentarni film Divja Slovenija. V dokumentarnem filmu Divja Slovenija je obsežni ustvarjalni ekipi pod taktirko režiserja Mateja Vraniča uspelo ujeti naravo Slovenije tudi v vsej njeni divjosti. Živalske zgodbe in izjemni posnetki jemljejo dih in odstirajo skrivnosti narave, ki je ne poznamo dovolj, čeprav jo imamo pred svojim pragom. V tokratnem podkastu V imenu narave so zakulisje snemanja predstavili režiser, producent in direktor fotografije Matej Vranič, soscenarist in tekstopisec Marjan Žiberna ter snemalca Ciril Mlinar Cic in Miran Krapež.
2. 8. 2021
Biolog, ekolog in potapljač dr. Boris Kolar je tesno povezan z naravo in z Mariborom. Njegovo poklicno področje je izjemno široko in pestro, vendar ni težko ugotoviti, da je desetletja njegovih raziskav in odkrivanj močno zaznamovala reka Drava. Reka, ob kateri živi in glede katere iskreno prizna, da dolgo tudi sam ni prepoznal njene izjemne pomembnosti. V tokratnem podkastu V imenu narave z dr. Borisom Kolarjem o tem, kaj ga pri Dravi najbolj privlači, zakaj se v njene globine rad spusti v ledeno hladnih dneh, o izjemni biotski pestrosti, značilni za to reko, in tudi o škodljivih vplivih, ki ogrožajo velike reke.
5. 7. 2021
Biologinja Tea Knapič, kustodinja v Prirodoslovnem muzeju Slovenije, se rada pošali, da je svojo poklicno pot v muzeju začela s štetjem bolh. A v resnici je njeno raziskovalno področje glede na to, da se ukvarja z nevretenčarji, zelo široko. Biologijo zadnja leta prav strastno dopolnjuje s potapljanjem in podvodno fotografijo, tudi zato, da pester svet zanimivih drobnih organizmov približa vsem, ki vanj ne morejo vstopiti. O spremljanju in preučevanju komarjev, očarljivih pajkih, zanimivem vedenju golih polžev in tudi o izjemno ogroženih velikih leščurjih v našem morju v tokratnem podkastu V imenu narave.
7. 6. 2021
Naravovarstveni nadzornik Florijan Tišler je z naravo in Triglavskim narodnim parkom povezan že od otroštva. Odraščal je pod pokljuškimi smrekami in že od nekdaj je čutil kot samoumevno, da bo njegov poklic tesno povezan z naravo. Z družino živi v Krnici, 100 metrov od območja, za katero skrbi kot nadzornik in ki obsega približno 5000 hektarjev ter se razteza od 600 pa vse do 2000 metrov nadmorske višine.
3. 5. 2021
Biologa Ala Vrezca, raziskovalca na Nacionalnem inštitutu za biologijo in kustosa v Prirodoslovnem muzeju Slovenije, so že od nekdaj zanimale gozdne sove. Njegovo raziskovalno pozornost pa so pritegnile predvsem kozače, ki so bile še v devetdesetih letih preteklega stoletja tudi med raziskovalci precej slabo poznane, verjetno zaradi svoje skrivnostnosti, za Ala Vrezca pa prav zato še toliko večji izziv. V tokratnem podkastu V imenu narave o skrivnostnih sovah, ki niso le nočne ptice, o vplivu mišjega leta nanje, o zahtevnem obročkanju kozač in tudi o dolgoletnih izkušnjah finske okoljske znanosti na tem področju.
5. 4. 2021
Špela Borko je jamarka, aktivna je v društvu za raziskovanje jam Ljubljana. Biologinja je trenutno zaposlena kot mlada raziskovalka v skupina za speleobiologijo na Biotehniški fakulteti v Ljubljani. Kot pove sta se ljubezni do zanimanj jam in biologije nastopili istočasno. Več pa v podkastvu V imenu narave.
1. 3. 2021
KOT ZAGOVORNIK PTIC SI KDAJ KOMU TUDI TRN V PETI Življenjsko pot varstvene ornitologinje Katarine Denac iz Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije je močno zaznamovalo prvo srečanje z vodomcem. "To je res čudovito obarvano bitje, ki se te težko ne bi dotaknilo," se spominja svojih ornitoloških začetkov. Ornitologija je tako v mladih letih postala njen konjiček, zdaj pa je že dobri dve desetletji poklic. O očarljivem svetu ptic, našem odnosu do njih, velikem skoviku, hribskem škrjancu in črnočelem srakoperju, naravovarstvenih projektih na Goričkem in v Vipavski dolini, pa tudi o tem, da delo ornitologov ni vedno le romantično, kakor si ga radi predstavljamo, v tokratnem podkastu V imenu narave.
1. 2. 2021
Andrej Verlič, vodja službe Krajinskega parka Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib, je že leta tesno povezan z naravovarstvom. Pri svojem delu zelo uživa zlasti takrat, ko mu na področju novih projektov uspe najti skupni jezik in ravnovesje med varovanjem narave in dejavnostmi, namenjenimi obiskovalcem parka. V tokratnem podkastu V imenu narave o pomenu varovanja narave sredi mesta in o vlogi zelenih površin v urbanih okoljih.
Neveljaven email naslov