Razkošje v glavi Igor Miljavec

Igor Miljavec, predsednik Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Nova Gorica, je človek idej, ki jih tudi uresničuje. Rad pomaga in poudarja, da se za vse najde rešitev. Je uspešen organizator in izzive, ki si jih postavlja, tudi uspešno premaguje. Pove, da težava ni v invalidnosti, marsikdaj je težava v naših glavah, zato je pomembno zaupanje. O njegovem življenju in o tem, kako uresničuje svoje delo, za katero pravi, da je zanj poslanstvo, boste slišali v današnji oddaji Razkošje v glavi. Igorja Miljavca je pred mikrofon povabila novinarka Petra Medved.

Sobotno branje Hilary Mantel: Pripeljite obtožence

Drugi del znamenite, s prestižnim bookerjem nagrajene trilogije zgodovinskih romanov, umeščenih na angleški dvor za časa vladavine Henrika VIII.

Intervju - Radio Andrej Klemenc - vizionar trajnostne mobilnosti

Kolesarska strast, filozofska misel in predanost trajnostnemu razvoju. Kako kolesarjenje spreminja življenja ljudi in mesta? Kako vpliva na zdravje in okolje? Spoznajte kolesarskega aktivista Andreja Klemenca, ki je sodeloval pri ustanovitvi ljubljanske in slovenske kolesarske mreže ter Društva električnih kolesarjev Slovenije. Izvedeli boste, kako je od študija filozofije prešel v okoljski aktivizem ter s svojimi idejami in projekti spodbujal zeleno energijo in okolju prijazno prometno politiko.

Kulturni fokus Michel de Montaigne, esejist, ki je v 16. stol. »izumil« novoveškega, modernega človeka

Monumentalni Eseji velikega francoskega misleca in pisca 16. stoletja nam razkrivajo podobo novega, moderni dobi pripadajočega človeka, ki ne zaupa ne avtoriteti svetih ne avtoriteti filozofskih besedil, ampak hoče predvsem misliti s svojo glavo

Studio ob 17.00 Tedenski aktualni mozaik

V Iranu se pripravljajo na prenos oblasti, potem ko je v helikopterski nesreči umrl predsednik države Ebrahim Raisi. Ne le, da je država ostala brez predsednika, ampak je ostala tudi brez najmočnejšega kandidata, ki bi nasledil ajatolo. Medtem ko izraelski vojaški škorenj z nezmanjšano močjo bije vojno v Gazi, Mednarodno kazensko sodišče zahteva izdajo pripornih nalogov za izraelskega premierja, obrambnega ministra in tri voditelje Hamasa. In medtem ko se je trem državam – Irski, Španiji in Norveški – uspelo povsem jasno izreči, da bodo v torek priznale Palestino, vlada v Sloveniji tega ne zmore, saj predloga ni poslala v Državni zbor. V kritičnem pregledu iztekajočega se tedna nas bo zanimalo tudi, kaj v zdravstveni sektor prinaša načrtovana Agencija za kakovost v zdravstvu, prizemljili pa bomo tudi visokoleteče zamisli o novi medicinski fakulteti na Primorskem. Pa še o bolj in manj strateških razmislekih o postavitvi drugega bloka jedrske elektrarne Krško ter prehajanju strateškega prehranskega sektorja v hrvaško lastništvo.

Radio GA - GA New Svinj Quartet - kdo ima večjega?

Tokratno epizodo oddaje Radio Ga Ga – nova generacija bodo prevzeli kar štirje bivši in aktualni župani, ki so si za to priložnost nadeli ime New Svinj Quartet. Janković, Popovič, Kangler in Pojbič bodo tako gostili Uroša Slaka, ki se bo z Robertom Golobom in kmeti pogovarjal o prehranski samozadostnosti, sprejemali bodo klice znanih domačih in tujih prodajalcev v novi rubriki Mali oglasi – Razprodaja Slovenije in obiskali Kavarno Zeleni prehod, v kateri Milka prodaja že skoraj legalno robo. Seveda bomo šli tudi v Luko Koper, kjer bo protestne pesmi bral Boris A. Novak, prisluhnili prometnemu poročilu Kanglerja in Rožmarina, vmes pa seveda izvedeli tudi, kateri župan ima najdaljšega in kateri najvišjega – stolp seveda. Vse to in verjetno še kaj v petek malo po deseti na Prvem.

KiKs Kaj niste ponovili ali česa niste ponovili pred maturo?

Prejšnji teden smo v oddaji KiKs – najdete jo tudi med podkasti in na naši spletni strani – govorili o predlogu 4. poglavja nastajajočega slovenskega pravopisa, ki je pred kratkim prišel v javno razpravo. Danes pa se odpravimo na jezikovni del mature iz slovenščine. Kaj mislite, kakšne naloge so navadno z vidika maturantov najbolj problematične? Sogovornica: Patricija Gerbič, bodoča psihologinja, po srcu pedagoginja, sicer tudi profesorica, inštruktorica slovenskega jezika in izvajalka maturitetnih delavnic v Učnem centru Horizont v Ljubljani.

Radiosfera David Sanborn - Bang Bang

Predlogi so bili: David Sanborn – Bang Bang Aleksandra Čermelj in Big Band RTV Slovenija - Bodi to kar si Prizma – Nič mi ni Zmagalna skladba je Bang Bang Davida Sanborna.

Svetovalni servis Zakaj nas telo boli in kako si lahko pomagamo

Vse bolj sedeča družba postajamo, in to prinaša v paketu tudi bolečinska jedra v telesu, pogosto ravno v križu in vratu. Kako takrat ravnati s svojim telesom, kako naj se ponegujemo, še preden zaboli, kako prepoznamo dobrega fizioterapevta in kako pomemben je v času sedečega dela in stresa počitek? O vsem tem v petkovem Svetovalnem servisu, kjer vam bo svetoval diplomirani fizioterapevt Jure Reherman z Fiziolofije. Pišite nam na prvi@rtvslo.si ali vprašanja zapišite v obrazec na spletni strani prvi.rtvslo.si, lahko nas tudi pokličete na 01 475 22 22

Jutranja vremenska fronta Kaj se dogaja nekaj tisoč metrov pod morsko gladino?

Ko govorimo o morskih tokovih, imamo v mislih vodoravno premikanje vodnih mas kot posledico stalnih vetrov in razlike v gostoti morske vode in Zemljina rotacija. Na kakšni globini nastanejo in kako vplivajo na podnebje, pa nam v Jutranji vremenski fronti razloži dr. Matjaž Ličer z Agencije Republike Slovenije za okolje in Nacionalnega inštituta za biologijo.

Petek brez pravila Nostalgija je (prijeten) spomin, hkrati pa tudi del zgodovine

»Raziskave zadnjih nekaj desetletij so pokazale, da gre za izreden psihološki konstrukt, ki blagodejno in pozitivno vpliva na posameznikovo počutje«. Gre za citat iz revije Pan!ka Društva študentov psihologije Slovenije, ko so pisali o konceptu nostalgije. Morda stavek pojasni, zakaj pogosto naletimo na nostalgične dogodke, sejme, akcije pa tudi muzejske razstave. Eno izmed takšnih so do nedavnega razstavljali v ormoški enoti Pokrajinskega muzeja Ptuj – Ormož. Za Petek brez pravila smo se pogovarjali z avtorico razstave »Kar šteje, obuja spomine, Slovenija/Ormož od sedemdesetih let preteklega stoletja do danes«, Manico Hartman.

Lokalni junak Ivan Bevk

Ivan Bevk je najstarejši občan na Idrijskem in Cerkljanskem, najbrž celo širše v regiji. V četrtek je dopolnil 104 leta in je še neverjetno čil, zdrav in bistrega spomina. Še vedno rad kmetuje na posestvu Pri Pólancu nad Idrijo, peče kruh, veliko hódi, še vedno je član Ribiške družine Idrija, spremlja poročila in rešuje križanke. Je iskren in iskriv sogovornik. Rodil se je 23. maja 1920 v vasi Čéplez na Cerkljanskem. S sinom Samom Bevkom zdaj živi v stanovanju v središču Idrije. Tam ga je dva dni pred rojstnim dnevom obiskala naša dopisnica Nina Brus.

Lokalni čas Izzivi turizma v Posočju

Kako kaže letošnji turistični sezoni v Posočju? Izzivov je veliko: novi plovni režimi v vseh treh zgornjeposoških občinah so razburili javnost, stalnih gostov kampov – kajakašev – je manj, v turizmu pa se soočajo tudi s kadrovskimi težavami.

Radiosfera Podnebne spremembe in padavine

Ena izmed najbolj očitnih posledic podnebnih sprememb je zviševanje temperatur. Tako se je povprečna globalna temperatura dvignila že za več kot stopinjo Celzija v primerjavi s predindustrijskim obdobjem. Cilj pariškega sporazuma je omejitev dviga na največ stopinjo in pol do konca stoletja – je pa ta cilj brez ukrepanja nedosegljiv. Druga posledica, ki jo prav tako že občutimo tudi pri nas, pa je povezana s spremembami v padavinskih režimih. Tu so napovedi za Slovenijo zanesljive le v določeni meri. O tem smo se pogovarjali z meteorologom Anžetom Medvedom z Agencije za okolje.

Svetovalni servis Sladkorna bolezen – izziv sodobne družbe

Tema četrtkovega svetovalnega servisa bo epidemija sodobnega časa – sladkorna bolezen. Število obolelih narašča, to je po večini povezano s staranjem prebivalstva in manj zdravimi spremembami v življenjskem slogu, narašča pa tudi pojav sladkorne bolezni med nosečnostjo. Bolezen tako pomeni veliko zdravstveno težavo in izziv za vsakega posameznika in celotno družbo. Naš gost bo prof. dr. Andrej Janež, dr. med., predstojnik Kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni UKC Ljubljana. Pokličite ali nam pišite. .

Možgani na dlani »Možgani le redko ne pokažejo, kaj se je pravzaprav zgodilo« (2.del)

Kakšne zgodbe odkrivajo možgani? Da jih nosi v srcu, bolj kot na dlani, nam je v prvi epizodi priznala prof. dr. Mara Popović, upokojena nevropatologinja, ki se je skoraj štiri desetletja z njimi ukvarjala tako od blizu, kot le malokdo. V drugi epizodi mini serije nam bo povedala, kdaj so jo možgani presenetili ter tudi, kako so skupaj s kolegi prvi razvozlali vprašanje, s katerim se je pred leti ukvarjal ves svet. Pripravlja: Mojca Delač.

Svetovalni servis Po zaključku ogrevalne sezone

Po končani ogrevalni sezoni moramo očistiti kurilnico in dimniške naprave, pooblaščeni serviser naj pregleda ogrevalno napravo in na njej opravi redni vzdrževalni servis. Če ste vzpostavili energetsko knjigovodstvo, boste zdaj želi sadove in zlahka ugotovili, koliko vas stane ogrevanje. Če imate staro in potratno ogrevalno napravo, je zdaj pravi čas, da razmislite in načrtujete njeno zamenjavo. Kaj je še potrebno postoriti v zvezi z ogrevanjem v delu letu, ko ogrevalne naprave mirujejo in s katerimi ukrepi si bomo zagotovili bolj učinkovito in cenejše ogrevanje v prihodnji sezoni? Gost sredinega svetovalnega servisa bo neodvisni energetski svetovalec Bojan Žnidaršič. Vprašanja lahko zapišete tudi na spletni strani prvi.rtvslo.si

Več

Radijski dnevnik Radijski dnevnik 18:30

Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 18.30 na Radiu Slovenija.

Dogodki in odmevi Izrael po razsodbi ICC-ja okrepil napade na Rafo

Izrael nadaljuje napade na Rafo kljub pozivu Meddržavnega sodišča, da mora takoj ustaviti ofenzivo na ta predel Gaze. Človekoljubne organizacije medtem ponavljajo svarila pred humanitarno katastrofo zaradi pomanjkanja hrane in medicinske opreme v enklavi. Egipt je včeraj privolil, da se pomoč preusmeri skozi prehod Kerem Šalom, a se do zdaj to še ni zgodilo. Drugi poudarki oddaje: Na vrhu skupine G7 o usodi zamrznjenega ruskega kapitala. Kmetijske zadruge dobivajo vse večjo vlogo v prehranski verigi. Radio Koper - Capodistria zaznamuje 75-letnico delovanja.

Danes do 13:00 Danes do trinajstih

Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.

Jutranja kronika Vrstijo se odzivi na odločitev Meddržavnega sodišča o ustavitvi izraelske ofenzive v Rafi.

Iz sveta se vrstijo odzivi na včerajšnjo zgodovinsko zavezujočo odločitev Meddržavnega sodišča v Haagu, da mora Izrael takoj zaustaviti vojaško ofenzivo v Rafi, saj bi ta lahko privedla do delnega ali popolnega uničenja Palestincev v Gazi. Številne države in organizacije so pozdravile odločitev sodišča, ob tem pa pozvale varnostni svet Združenih narodov, naj zagotovi njeno uresničitev. Izrael je medtem sporočil, da bo kljub odločitvi sodišča nadaljeval napade. V oddaji tudi: - V Zagrebu potekal največji regionalni festival trajnostnega razvoja Greencajt. - 75 let javnega radijskega programa v Kopru. - Luka Dončić ob trojnem dvojčku odločil drugo tekmo finala zahodne končnice v košarkarski ligi NBA.

Zrcalo dneva Vrstijo se odzivi na odločitev ICJ glede končanja napadov na Rafo

Meddržavno sodišče v Haagu je odločilo, da mora Izrael takoj ustaviti vojaško ofenzivo v Rafi in druga dejanja, ki bi lahko vodila v uničenje Palestincev v Gazi. Za palestinske oblasti je sodba mednarodno priznanje, da se mora vojna v Gazi končati, Izrael je obtožbe označil za lažne in gnusne.

Radijski dnevnik Meddržavno sodišče v Haagu: Izrael mora takoj ustaviti vojaško ofenzivo v Rafi.

Meddržavno sodišče je pritrdilo pozivu Južne Afrike in odločilo, da mora Izrael takoj zaustaviti vojaško ofenzivo v Rafi na jugu Gaze. Kot je dejal predsednik omenjenega sodišča Nawaf Salam, sodišče ni prepričano, da so prizadevanja Izraela za evakuacijo prebivalcev Gaze zadostna. Izrael je ogorčen, iz Bruslja pa prihajajo opozorila, da bo morala Unija izbrati, ali bo na strani sodišč ali Izraela. Ostali poudarki oddaje: - Potrjeni vsi petletni sanacijski programi za odpravo posledic lanske avgustovske ujme; za prometno infrastrukturo je vlada predvidela 824 milijonov evrov. - Na Krasu, na katerem je pred dvema letoma divjal največji požar v zgodovini Slovenije, odprli prvo protipožarno cesto pri nas. - 19-o etapo Dirke po Italiji dobil domačin Vendrame; Tratnik osvojil sedmo mesto, Pogačar ostaja vodilni v skupnem seštevku.

Studio ob 17.00 Tedenski aktualni mozaik

V Iranu se pripravljajo na prenos oblasti, potem ko je v helikopterski nesreči umrl predsednik države Ebrahim Raisi. Ne le, da je država ostala brez predsednika, ampak je ostala tudi brez najmočnejšega kandidata, ki bi nasledil ajatolo. Medtem ko izraelski vojaški škorenj z nezmanjšano močjo bije vojno v Gazi, Mednarodno kazensko sodišče zahteva izdajo pripornih nalogov za izraelskega premierja, obrambnega ministra in tri voditelje Hamasa. In medtem ko se je trem državam – Irski, Španiji in Norveški – uspelo povsem jasno izreči, da bodo v torek priznale Palestino, vlada v Sloveniji tega ne zmore, saj predloga ni poslala v Državni zbor. V kritičnem pregledu iztekajočega se tedna nas bo zanimalo tudi, kaj v zdravstveni sektor prinaša načrtovana Agencija za kakovost v zdravstvu, prizemljili pa bomo tudi visokoleteče zamisli o novi medicinski fakulteti na Primorskem. Pa še o bolj in manj strateških razmislekih o postavitvi drugega bloka jedrske elektrarne Krško ter prehajanju strateškega prehranskega sektorja v hrvaško lastništvo.

Aktualna tema Flegrejska polja znova pretijo Neapeljčanom in okoličanom

Zaledje Neaplja je v tem tednu znova zajel strah, ki ga je povzročil val potresov. Tokrat ne gre za posledice premikanj potresno aktivnega Apeninskega grebena, ampak za potrese, ki jih je sprožilo dogajanje v primestnem ognjeniku Flegrejska polja. Gre za enega najnevarnejših ognjenikov sveta - toliko bolj zato, ker na njem živi na stotisoče ljudi.

Dogodki in odmevi Potrjeni vsi petletni programi za odpravo posledic po poplavah. Samo za prometno infrastrukturo več kot 800 milijonov evrov.

Znan je vladni izračun stroškov sanacije po lanski ujmi: v petih letih pol milijarde evrov za ceste, četrt milijarde za tire, dobri dve milijardi pa za sanacijo plazov, strug in objektov. Kot napoveduje minister za regionalni razvoj Aleksander Jevšek, bodo pripravili tudi razvojne spodbude za določene regije. Ostali poudarki oddaje: - Obrtniki in podjetniki vladi predstavili svoje zahteve. Premier Golob napoveduje večje spremembe na področju samostojnega podjetništva. - Meddržavno sodišče v Haagu danes z razsodbo o zahtevi Južne Afrike, naj Izraelu naloži ustavitev ofenzive v Rafi. - Na Balkanu po pričakovanjih nasprotujoči si odzivi na sprejetje resolucije o Srebrenici.

Po Sloveniji Na Goriškem kmalu višje cene komunalnih storitev

Drugi poudarki oddaje: - Maribor ne zmore uresničevati predpisanih nalog, zato eden od svetnikov predlaga ustavno presojo zakona o financiranju občin - V Krškem glede naložb, osrednja je bazen, župan za zdaj močnejši od opozicije - Pestro politično dogajanje tudi na Jesenicah - V Medvodah kulturni festival, v Zasavju festival uprizoritvenih umetnosti Rdeči revirji, v Novem mestu Teden cvička

Danes do 13:00 Potrjeni so vsi petletni sanacijski programi za odpravo posledic lanske avgustovske ujme

Pristojni so predstavili včeraj sprejeti program odprave posledic neposredne škode zaradi lanskih avgustovskih poplav na področju državne cestne in železniške infrastrukture. Minister za naravne vire Jože Novak je med drugim povedal, da se izredni sanacijski ukrepi na vodotokih, ki so bili izvedeni po poplavah, končujejo, trajne rešitve za reke pa prinaša petletni sanacijski program. V oddaji tudi: - Vrstijo se odzivi na sprejetje resolucije o genocidu v Srebrenici. - Alpina bo zaprla del proizvodnje v Žireh, brez službe naj bi ostalo 60 ljudi. - Letošnja desetnica Nataši Konc Lorenzutti za knjigo Jutri bom siten kot pes.

Več

Umetnost možnega Boj za preferenčne glasove – Metka Majer (Pop TV) in Peter Merše (Domovina)

Prvi teden uradne kampanje pred evropskimi volitvami je minil relativno mirno, nikakor pa ne dolgočasno, pravi gostja tokratne epizode podkasta Metka Majer, novinarska in urednica POP TV. Zelo očitno je, da je vse manj pomembno, na katerem mestu na listi je kandidat, saj lahko preferenčni glasovi pošljejo v evropski parlament tudi tiste, ki so na sredini ali na koncu liste. Zato vidimo praske med kandidati iste stranke – precej očitno v SDS, ki računa vsaj na tri mandate. V tej stranki so zaslužni kadri na vrhu liste, kar pa ne pomeni nujno, da bodo prav oni izvoljeni v evropski parlament. Namesto Milana Zvera ali Aleša Hojsa Zala Tomašič? Ni nemogoče, pravi Peter Merše, kolumnist Domovine. Je bila torej sploh smiselna zamera in odhod Klemna Grošlja iz Svobode, ker mu je v tej stranki pripadlo zadnje mesto na listi? In kam v resnici sodita, na primer, Vladimir Prebilič in Peter Gregorčič? Vse izveste v novi epizodi #UmetnostMožnega.

Na pravi strani Primož Bezjak in Klemen Janežič

V tokratni epizodi podkasta Na pravi strani je voditeljica Tita Mayer gostila gledališka igralca Primoža Bezjaka in Klemna Janežiča. Spregovorila sta o tem kako patriarhat škoduje tudi moškim, o družbenih predsodkih in o tem kaj lahko moški naredijo, da bi bilo v družbi manj nasilja.

Srce bije za posel Aleša Mižigoj, Medex

Gostja 27. epizode Srce bije za posel, je predsednica uprave in izvršna direktorica družbe Medex Group Aleša Mižigoj. Kot zgled komunikacije, učinkovitega dela in sodelovanja izpostavi čebeljo skupnost. Medex je družinsko podjetje, ki ga je sogovornica leta 2001 prevzela po očetu. Ob tem doda, da je bil pri tem najpomembnejši prenos vrednot: poštenosti in odgovornosti.

Evolucija užitka Nisem vedla, a je že skos tko razmišljal al je pač postal naci

Sovraštvo se s spleta prenaša v intimnopartnerske odnose.

Umetnost možnega Iz tragedije v farso - Luka Lisjak Gabrijelčič (Razpotja)

Epizodo tokrat snemamo na dan Evrope, ko se je začela tudi uradna volilna kampanja za evropske volitve. Te bodo »zgodovinske«, ampak – spomni kolumnist, zgodovinar in urednik Luka Lisjak Gabrijelčič – zelo podobno smo govorili tudi pred petimi leti. Dejstvo je, da se bo okrepila desnica, taktika Evropske ljudske stranke pa je, da loči zmernejši del skrajne desnice od radikalnega. Socialna demokracija je v težavah, levica, ki je svoj vrh doživela leta 2014, prav tako. Ko govorimo o domačih strankah v uvodu v uradno kampanje, pa se »tragedija spremeni v farso«, pravi Luka. Gibanje Svoboda je dobilo svojo »alternativno različico«, Zelene Slovenije, odpadniško listo, ki jo sestavljajo od Svobode odpadli. Poleg tega pa je tukaj Vesna, uradna članico evropskih zelenih z Vladimirjem Prebiličem, ki se je odločil »izkoristiti svoj potencial s predsedniških volitev tako, kot se ga je odločil Anže Logar zapraviti«, saj se odpravlja v politiko »s hitrostjo premikov tektonske plošče«. Socialni demokrati se bodo borili za en sedež v evropskem parlamentu, ki jim je bil doslej zagotovljen, še najmanj lahko izgubi Levica, ki evro poslanca še ni imela. SDS je na listo uvrstila trdo krilo stranke, NSi gre na vse ali nič.

Na pravi strani Dijana Matković o legalizaciji izkoriščanja

V podkastu Na pravi strani je bila pisateljica, prevajalka, publicistka, urednica portala Disenz, Dijana Matković. Letošnja prejemnica nagrade Ženske o ženskah za neomajni angažma v krepljenju kritične in politične misli je ena redkih, ki v javnem prostoru nagovarja medpresečnost pozicij kot so ženskost, priseljenstvo, revščina in prekarnost. V podkastu je spregovorila o delavskih pravicah, o sistemski legalizaciji izkoriščanja, o razredni razslojenosti, o feminizmu in položaju žensk ter o nastajanju nove knjige. Dijano Matković je pred mikrofon povabila avtorica in voditeljica podkasta Tita Mayer.

Prvi na maturi Vse o maturitetnem eseju 2024 - ujeti ali svobodni?

Le nekaj dni loči dijake zadnjih letnikov srednjih šol do začetka spomladanskega roka splošne mature. Ta se bo začel s pisanjem eseja v torek, 7. maja. Maturanti bodo lahko izbirali med interpretativnim oz. razlagalnim in razpravljalnim esejem, ta pa k skupni oceni za slovenščino prispeva kar polovico končne ocene. K temu, da so dobro pripravljeni, so zagotovo pripomogle tudi naše oddaje na Prvem, ki smo jih letos pripravili za maturante. Oddajo Studio ob 17h smo posvetili letošnjemu eseju kar trikrat, in sicer 8., 16. in pa 23. aprila, prejšnji teden pa smo v oddaji Gymnasium gostili avtorico ene od štirih obveznih dram za letošnji esej Tjašo Mislej, za katero so mladi pripravili kar nekaj odličnih in zelo poglobljenih vprašanj. Vse oddaje najdete na našem Podkastu Prvi na maturi, v tokratnem Gymnasiumu pa smo pripravili kratek pregled vseh najpomembnejših vsebin za letošnji esej.

ApolloLajka Zgodovina galaksije je skrita v svetlobi zvezd – Janez Kos, FMF UL

V drobcu svetlobe je skrito ogromno informacij. Če jih seveda znaš prebrati. Če pa svetlobni drobci do nas prihajajo skozi prostranstva vesolja z oddaljenih zvezd, lahko v njih razberemo zgodovino celotne galaksije in razvoj vesolja. S tovrstnim branjem zvezdne svetlobe se ukvarja astronomska spektroskopija in tokratni gost ApolloLajke dr. Janez Kos s Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani. Kako so torej izgledali večji in manjši trki galaksij in kakšne sledi so zapustili? Zakaj bi bilo zanimivo priti na sled sestrskim zvezdam našega sonca in zakaj je to skoraj nemogoče? Kako bi bilo živeti nekje v središču galaksije ali v zvezdni kopici? In kaj bi se zgodilo ob hipotetičnem scenariju, da v naše osončje prileti kakšna zvezda? To je nekaj zanimivih vprašanj, ki smo se jih lotili v ApolloLajki.

Prvi na maturi Maturanti in Tjaša Mislej o ujetosti in svobodi v Našem skladišču in drugih dramah za maturo

Pred maturitetnim esejem smo organizirali okroglo mizo o tematskem sklopu Ujeti ali svobodni in drami Naše skladišče. Gosti so bili maturanti različnih gimnazij in dramska ustvarjalka Tjaša Mislej. Kakšna vprašanja imajo mladi za avtorico ene izmed obveznih dram? Kako sami razmišljajo o ujetosti likov in možnosti svobode? Se sami kdaj počutijo ujeti?

Prvi na maturi Maturitetni esej 2024 - Vsi smo notri. Vsi smo v.

S pisanjem šolskega eseja, ki k skupni oceni za slovenščino prispeva kar polovico končne ocene, se za maturante letos 7. maja začenja spomladanski rok splošne mature. Naslov letošnjega sklopa je Ujeti ali svobodni, obvezna dela pa štiri drame – Dogodek v mestu Gogi Slavka Gruma, Zaprta vrata Jean-Paula Sartra, Veliki briljantni valček Draga Jančarja in Naše skladišče Tjaše Mislej. Posameznim delom in glavnim likom smo že posvetili dve oddaji Studio ob 17h v preteklih tednih, v tokratni oddaji pa se bomo osredotočili na najpomembnejše razlike in podobnosti med vsemi štirimi dramami, izpostavili nekaj glavnih značilnostih eseja ter podali konkretna navodila na pisanje. Kakšen tip ujetosti zaznamo v delih? Kje se kaže odsotnost upanja? Kateri liki so brezizhodno ujeti? Kaj predstavlja rešitev, svobodo? Se lahko sploh znotraj sistema popolnoma osvobodiš? O vsem tem voditeljica Tadeja Bizilj in dijaki Srednje šole Josipa Jurčiča Ivančna Gorica, Ula Regali, Zoja Peteh, Julija Ambrožič, Teja Zaletelj, Alja Božič, Aljaž Lampret in profesorica slovenščine, Majda Simonič.

Na pravi strani Tjaša Železnik o položaju žensk v družbi

"O mojem telesu, in to velja tudi za mojo hčerko, lahko odločam samo jaz in ne neki gospod, tam nekje, sivolas in sivobrad, ki ne ve, kaj je biti ženska", pravi gledališka igralka Tjaša Železnik, ki je v novi epizodi podkasta Na pravi strani spregovorila tudi o položaju žensk v gledališču, o družbenih normah, ki od žensk zahtevajo večno mladost, o stereotipih, s katerimi se soočajo deklice, in o tem, kako pomembno se je bojevati za svoje pravice. Gostjo je pred mikrofon povabila avtorica in voditeljica podkasta Tita Mayer.

Več

Pesem v žepu Fed Horses: M. L. A. D.

V Pesmi v žepu poslušamo novi album M. L. A. D. zasedbe Fed Horses, o katerem nam spregovori pevka in soavtorica pesmi Urša Mihevc. Skupino sta pred desetimi leti ustanovila z Juretom Mihevcem in se po začetnih countryjevskih taktih, napisanih v angleščini, odločila za pisanje v slovenščini, kar je Fed Horses približalo širši slovenski javnosti. Z mladostno energijo, zavito v poslušljiv indie rock, se Urša in Jure na novem albumu odločita razgaliti neiskrenosti ustaljenih družbenih konvencij in jim v kontrast ponudita solze, smeh, strah, brezup in upanje – ali kot pravita v eni od pesmi: »Vse, kar sovražim in hkrati ljubim, vržem na plano, nazaj čez ramo.«

Četrtkov večer domačih pesmi in napevov Četrtkov večer domačih pesmi in napevov 20:00; Ivan Sivec praznuje

Meseca marca lani je petdesetletnico ustvarjalne poti praznoval Ivan Sivec, ravno na današnji dan pa praznuje petinsedemdeseti rojstni dan. Ob dobrih željah slavljencu vas vabimo k poslušanju oddaje, ki smo jo posneli takrat, Ivanu Sivcu pa pošiljamo iskrene čestitke ob njegovem jubileju in še na mnoga leta! Najstarejša glasbena oddaja Radia Slovenija že več kot šest desetletij ohranja narodno-zabavno izročilo in glasbo manjših vokalnih zasedb. Zajema iz bogatega radijskega arhiva, predstavlja novosti s tega področja, prinaša portrete pomembnejših ustvarjalcev narodno-zabavne glasbe, enkrat na mesec pa tudi gosti najkakovostnejše zasedbe, ki izvajajo svoje skladbe živo. Oddajo pripravlja glasbeni urednik Tomaž Guček. Vsak četrtek ob 20.00 na Prvem.

Godbe z zgodbo Obletnica rojstva angleškega glasbenika Joa Cockerja

20. maja leta 1944 se je rodil angleški glasbenik Joe Cocker, pevec z raskavim vokalom in samosvojim odrskim nastopom, nagrajen z gremijem. V glasbeno zgodovino se je zapisal z odličnimi priredbami. V skoraj pol stoletja dolgi karieri je izdal 23 studijskih albumov in nekaj koncertnih in jih prodal v milijonskih nakladah. Prehodil je tipično pot rokovske zvezde, od uspeha konec šestdesetih let do težav z drogo in alkoholom v sedemdesetih in ponovnega zagona kariere v osemdesetih, devetdesetih in v novem tisočletju. Za svoje delo je prejel več nagrad, leta 2007 pa ga je angleška kraljica odlikovala tudi z redom britanskega imperija. V Godbah z zgodbo bomo slišali nekaj njegovih priredb.

41 stopinj vročine Aleksandra Čermelj

Gostja v studiu je pevka in avtorica Aleksandra Čermelj, ki je v začetku maja 2024, v sodelovanju z Big Bandom RTV Slovenija, izdala ambum Bežne misli. Pod aranžmaje se podpisuje Tadej Tomšič, ki je tudi vodil orkester.

Slovenska zemlja v pesmi in besedi Prinašalci - 1. del

Akademska folklorna skupina France Marolt nadaljuje svoje poslanstvo, ki ga je začrtal njen prvi umetniški vodja - France Marolt. To pa je, da s segmenti pretekle ljudske kulture ustvarijo celovito odrsko predstavo. V tradiciji te ljubljanske skupine je tudi vodilo, da so vsako leto novi, drugačni in da zgledno odpirajo možnosti tovrstnega ustvarjanja. Folklorni nastopi sledijo visokim ciljem dovršenosti in umetniške interpretacije etnoloških spoznanj. Letošnja produkcija je bila silno kompleksna, v sodelovanju s profesionalnim Ansamblom Lado s Hrvaške. Letna predstava se je odvila minuli vikend v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma. V našem arhivu pa izstopa predstava izpred desetih let z naslovom Prinašalci. Leta 2014 je odrska postavitev predstavila koledovanjska obredja: celovito, občuteno in estetsko zaokroženo. Tedanji umetniški vodja je bil dr. Tomaž Simetinger. Komentiran posnetek predstave bomo predvajali v dveh delih, ta in prihodnji torek.

Prva vrsta Kimmo Pohjonen (v sodelovanju z Drugo godbo)

V sodelovanju s festivalom Druga godba tokrat v oddaji nastopa finski harmonikar Kimmo Pohjonen.

Etnofonija Druga godba – v tretje

Druga godba – v tretje. S koncertno ponudbo sobote in nedelje. https://okopislavertvslo.wordpress.com/2024/05/16/druga-godba-v-tretje/

V nedeljo zvečer z Branetom Rončelom Nedelja, 19. 5. 2024

Oddaja predstavlja in napoveduje dogodke s kulturno-umetniške scene v Sloveniji in čez mejo. Ob avtorju oddaje jih komentirajo in pojasnjujejo ustvarjalci, poznavalci posameznih področij umetnosti. V petih letih predvajanja oddaje se je v studiu zvrstilo okrog 200 gostov, ki so s svojimi projekti (na glasbenem, plesnem, filmskem, festivalskem ali likovnem področju) zaznamovali kulturno-umetniško dogajanje v tekočem letu. Izbor glasbe, ki povezuje pogovore, je tradicionalno v rokah voditelja. Odpira glasbene svetove domačih umetnikov v družbi tistih, ki prihajajo iz sveta popularne glasbe zunaj naših meja: pop, rock, funk, soul, r & b, fusion, jazz, blues, reggae, afriška urbana glasba, NY salsa, Kuba, Portoriko ... Vodilo so zgodbe, dobre ideje in stopnja kreativnosti nastopajočih, strnjeni v 120-minutni »groove-road trip« format živega komuniciranja s poslušalci »v nedeljo zvečer«.

Čestitke in pozdravi Nedelja, 19. 5. 2024

Tradicionalna nedeljska radijska oddaja, v kateri naši poslušalci pozdravljajo svoje bližnje in jim čestitajo. Ureja jo Lucija Grm.

Sobotni glasbeni večer Vieux Farka Touré v koncertu z Druge godbe (urednik: Jane Weber)

Petnajst let po prvem nastopu na Drugi godbi se je Puščavski Hendrix lani vrnil, da bi pozdravil stare prijatelje in očaral nove generacije. Čeprav so mu takoj po začetku uspešne poti leta 2006 nadeli vzdevek Puščavski Hendrix, pa je Vieux Farka Touré požel globalno prepoznavnost šele ob sodelovanju z ameriško popularno zasedbo Khruangbin. Z njo je leta 2022 izdal album Ali, posvečen njegovemu očetu in enemu najbolj legendarnih afriških glasbenikov, Aliju Farki Touréju. Pri tem se mu ni bilo treba prav nič prilagajati. Če na tem planetu obstaja kakšen sin, ki lahko očetovo zapuščino prenaša v prihodnost z bistvom tradicije malijske glasbe in jo nadgradi z lastnim glasbenim izrazom, je to prav Vieux. Takšnega smo spoznali že leta 2008, ko je prvič nastopil na Drugi godbi, podobo pa je ohranil vse do danes. Lani je izdal tudi ploščo "Les Racines", prvi album za založbo World Circuit - ta je izdala vse očetove albume - in tako so se vezi med njima še okrepile. Kot bi se vsakič znova srečala na obrežju reke Niger in skupaj osvajala Afriko in svet. Glasba Vieuxa Farke Touréja je poslušanje najlepšega sončnega zahoda, v kar se boste lahko prepričali čez nekaj trenutkov. Igra in poje vam Vieux Farka Touré s svojim triom. Želimo vam prijetno poslušanje.

Pesem v žepu Iz zakladnice šansonov: ptice, lisice in druge metafore

V Pesmi v žepu smo zbrali nekaj šansonov z metaforiko iz živalskega sveta, ki vsak na svoj način odslikavajo naš odnos do narave in samih seboj. Z nami bodo Andrej Trobentar in Same babe, Drajnarjuva vampa, Jure Ivanušič, Bakalina Velika in Vita Mavrič, glasbenim izvedbam pa se s svojo interpretacijo pridruži pesnik Dane Zajc.

Več

Lahko noč, otroci! Peter Svetina: Mrožek dobi očala

V tem tednu Čebelice brenčijo vsak večer na Prvem, nocoj pa bo najmlajše pospremila v svet sanj pravljica Petra Svetine: Mrožek dobi očala v interpretaciji dramskega igralca Mateja Puca. Predzadnja v nizu sedmih novih radijskih uspavank - zgodba o tem, da so lahko tudi očala neskončno očarljiva in v veliko pomoč. Še zlasti, ko moramo odigrati prave tone. Tako ali drugače. Pripovedovalec: Matej Puc. Avtor besedila: Peter Svetina. Avtor idejne zasnove cikla Čebelice in režiser oddaj: Klemen Markovčič. Tonski mojster: Urban Gruden. Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina. Urednica oddaje Lahko noč, otroci!: Alja Verbole. Urednica Uredništva izobraževalnega, otroškega in mladinskega ter dokumentarno-feljtonskega programa: Špela Šebenik. Posneto v studiu 02 Radia Slovenija, maj 2024.

Kulturomat Majski knjigomat

V majskem Knjigomatu bomo spoznali letošnje zlate bralce, se odpravili na popotovanje z zbirko Odisej ter se pridružili novim pustolovščinam Akisi in Ariol.

Hudo športni Košarkarica Neža Glogovšek

V športnih minutah oddaje Hudo se bo tokrat predstavila 15-letna košarkarica Neža Glogovšek. Trenira v Košarkarskem klubu Podbočje, ki v tej starostni skupini igra v prvi ligi.

Hudo! Na OŠ Trnovo smo podjetni in dobrodelni

Pogovor nas je odpeljal na Osnovno šolo Trnovo. Tam izvajajo številne projekte, ki krepijo oziroma spodbujajo pridobivanje znanj na različnih področjih – od medkulturnosti in življenja v skupnosti do podjetništva, dobrodelnosti in trajnostnega razvoja. Učenke in učenci, k iso bili z nami v studiu, so povedali tudi, kako so z dobrodelno prireditvijo zbirali denarna sredstva za pomoč po poplavah, del izkupička pa bodo namenili izvedbi valete.

Radijski ringaraja Zakaj so cvetlice različnih barv?

V maju cvetijo rože in drevesa, nas pa je zanimalo, zakaj so cvetlice različnih barv? V naš studio vstopa vonj po sveže pokošeni travi in glasovi otrok, ki se odpravljajo na travnik. V tem tednu pa na našem Prvem programu vsak večer brenčijo Čebelice in tudi v naši oddaji jih bomo srečali - čebele in Čebelice in pravljice …

Lahko noč, otroci! Slovenska ljudska pripovedka: Volk, pes in mačka

V tem tednu želimo poslušalce s ciklom sedmih novih radijskih pravljic tudi spomniti na pomen čebel za človekov obstoj na tem planetu, hkrati pa razpreti pahljačo pravljic, ki jih skriva resnično samosvoja knjižna zbirka Čebelica. Peta v nizu je slovenska ljudska pripovedka: Volk, pes in mačka, ki nas opominja, da tudi iznajdljivost in sreča nekaj veljata, ne le moč. Pripovedovalka: Barbara Cerar. Slovenska ljudska pripovedka. Avtor idejne zasnove cikla Čebelice in režiser oddaj: Klemen Markovčič. Tonski mojster: Urban Gruden. Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina. Urednica oddaje Lahko noč, otroci!: Alja Verbole. Urednica Uredništva izobraževalnega, otroškega in mladinskega ter dokumentarno-feljtonskega programa: Špela Šebenik. Posneto v studiu 02 Radia Slovenija, maj 2024.

Lahko noč, otroci! Srečko Kosovel: Naša bela mačica

Četrta oddaja Lahko noč, otroci! v našem novem ciklu radijskih čebelic - besedil iz knjižne zbirke Čebelica, ki so zaživela v zvočni podobi, prinaša kraško zasanjano poezijo Srečka Kosovela za najmlajša ušesa. Od škrata Dobrošina do Brinjevke. Pripovedovalec: Urban Kuntarič. Avtor besedila: Srečko Kosovel. Avtor idejne zasnove cikla Čebelice in režiser oddaj: Klemen Markovčič. Tonski mojster: Urban Gruden. Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina. Urednica oddaje Lahko noč, otroci!: Alja Verbole. Urednica Uredništva izobraževalnega, otroškega in mladinskega ter dokumentarno-feljtonskega programa: Špela Šebenik. Posneto v studiu 02 Radia Slovenija, maj 2024.

Lahko noč, otroci! Kajetan Kovič: Moj prijatelj Piki

Svetovni dan čebel pomembno zaznamuje dediščino čebelarjenja na Slovenskem. Najmlajše poslušalce želimo s ciklom sedmih novih radijskih pravljic spomniti tudi na pomen čebel za človekov obstoj na tem planetu, hkrati pa razpreti pahljačo pravljic, ki jih skriva resnično samosvoja knjižna zbirka Čebelica. Tretja v nizu sedmih je pravljica Kajetana Koviča: Moj prijatelj Piki. O znanem plišastem medvedku, ki je pravi prijatelj, zaveznik in zaupnik. Takšen, h kateremu se lahko stisnemo tudi takrat, ko smo že zelo odrasli. Pripovedovalec: Željko Hrs. Avtor besedila: Kajetan Kovič. Avtor idejne zasnove cikla Čebelice in režiser oddaj: Klemen Markovčič. Tonski mojster: Urban Gruden. Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina. Urednica oddaje Lahko noč, otroci!: Alja Verbole. Urednica Uredništva izobraževalnega, otroškega in mladinskega ter dokumentarno-feljtonskega programa: Špela Šebenik. Posneto v studiu 02 Radia Slovenija, maj 2024.

Gymnasium Projekt PANG in mladi snovalci uprizoritvenih umetnosti: "Naše telo je tako pametno. Tako hitro ve stvari."

Tokrat smo v Gymnasumu gostili mlade ustvarjalke uprizoritvenih umetnosti, ki jih je združil projekt PANG, saj odgovarja na probleme marginalizacije in družbene neenakosti med mladimi Evropske unije ravno z aktiviranjem v procesu umetniškega ustvarjanja. Za debato o vračanju k občutenja telesa, raziskovanju svojih notranjih svetov, zaupanju v lastno izraznost in povezovanju v skupnost ter skozi umetnost, se je voditeljica oddaje Liana Buršič ozrla h gostjam, mladim plesalkam sodobnega plesa in gledališkim improvizatorkam Naji Milivojević, Maši Macedoni, Lani Kariž Meško, Emi Sirotić, Taji Vodeb Verk in njihovim mentoricam, pedagoginjam in koreografinjam Ani Romih in Urši Strehar Benčina.

Lahko noč, otroci! Ezop/Kristina Brenk: Kdo leti najvišje

Praznovanju svetovnega dneva čebel, ki nas na pobudo Slovenije pri OZN vse od leta 2018 naprej opominja na izjemen pomen čebel, se že sedmo leto zapored pridružuje tudi svojevrstni pravljični cikel Čebelice v oddaji Lahko noč, otroci!. V tem tednu Čebelice brenčijo vsak večer na Prvem, nocoj pa bodo najmlajše pospremile v svet sanj Ezopove basni. Od osla na preizkušnji do vprašanja, kdo leti najvišje, nas vsakič znova in že dolga leta opominjajo na naša ravnanja in odnose. In nam postavljajo hudomušno živalsko zrcalo. In dobro je, če se kdaj zazremo vanj. Pripovedovalec: Branko Jordan. Avtor besedila: Ezop. Prevedla: Kristina Brenk. Avtor idejne zasnove cikla Čebelice in režiser oddaj: Klemen Markovčič. Tonski mojster: Urban Gruden. Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina. Urednica oddaje Lahko noč, otroci!: Alja Verbole. Urednica Uredništva izobraževalnega, otroškega in mladinskega ter dokumentarno-feljtonskega programa: Špela Šebenik. Posneto v studiu 02 Radia Slovenija, maj 2024.

Lahko noč, otroci! Bojan Varjačič – Rajko: O pujsku, ki je imel kratek spomin

Med 20. in 26. majem v počastitev svetovnega dneva čebel, ki ga prav na pobudo Slovenije pri Organizaciji združenih narodov 20. maja praznuje ves svet, na Prvem že sedmo leto v poslušanje ponujamo sedem novih pravljic iz priljubljene otroške knjižne zbirke Čebelica, ob kateri so in še odraščajo generacije. Na situ letošnje, sedme sezone so se naključno, če naključja sploh obstajajo, znašle basni. V prvem večeru zgodba Bojana Varjačiča – Rajka: O pujsku, ki je imel kratek spomin. O tem, kaj je pravo prijateljstvo in pomoč, in tem, da se tistega, kar je v srcu, nikdar ne pozabi. Pripovedovalka: Gaja Filač. Avtor besedila: Bojan Varjačič – Rajko. Avtor idejne zasnove cikla Čebelice in režiser oddaj: Klemen Markovčič. Tonski mojster: Urban Gruden. Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina. Urednica oddaje Lahko noč, otroci!: Alja Verbole. Urednica Uredništva izobraževalnega, otroškega in mladinskega ter dokumentarno-feljtonskega programa: Špela Šebenik. Posneto v studiu 02 Radia Slovenija, maj 2024.

Več

Slovencem po svetu Učenci slovenske dopolnilne šole v Švici obiskali šolo v Sloveniji

V oddaji beležimo pestro dogajanje v okviru slovenske dopolnilne šole v Švici, ustavljamo se pri Slovencih v Milanu, gostimo mlado pravnico in podjetnico Karin Dodič, ki živi in deluje v glavnem mestu Kolumbije – Bogoti, seznanjamo pa vas tudi z Informacijsko točko za Slovence po svetu, ki je v začetku tega tedna zaživela v okviru Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu.

Sami naši O romanu Ćrtice, makedonski glasbeni skupini Iskra in odpravi slovenskega jamarskega društva na Hrvaško

Nocoj v oddaji Sami naši na Prvem gostimo pisateljico Tino Perić, ki je pred kratkim izdala roman Ćrtice – z mehkim Ć, ki o izbrisu govori iz otroške perspektive. Prisluhnite tudi prispevku o makedonski skupini Iskra, ki se je na svoji turneji ustavila tudi v Ljubljani. Na začetku oddaje pa skupaj z jamarskim klubom Železničar raziskujemo, zakaj se Slovenci tako radi odpravljajo na počitnice k našim južnim sosedom.

Naše poti Naše poti 21:05 - koncert romunske romske skupine Mahala Rai Banda leta 2011 v ljubljanskih Križankah.

V Naših poteh nas čaka skok na kar trinajst let let star glasbeni dogodek, ki se je odvil v vročih ljubljanskih Križankah julija leta 2011. Prisotni se še dobro spomnimo izvrstnega koncerta romske glasbe, na katerem se je predstavila tudi takrat superuspešna romunska romska novovalovska zasedba Mahala Rai Banda.

Sotočja Od pozivov k poenotenju slovenske manjšine do prebrisane lisičke iz Rezije

Predsednica države Nataša Pirc Musar je ob obisku na avstrijskem Koroškem pozvala pristojne, naj določijo časovnico za uresničitev določb 7. člena avstrijske državne pogodbe. Kaj so ključne težave?

Slovencem po svetu Slovenci v Srbiji se počutijo bolj zamejci kot izseljenci

Tokrat v oddaji gostimo Sabino Sečnik, ki živi v Torontu, sicer pa je po rodu iz Celja. V knežjem mestu je nekaj časa tudi živela, potem pa se je preselila nazaj v Kanado . V oddaji poročamo tudi o obisku ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu Mateja Arčona med Slovenci v Srbiji. Pogledali bomo v Sarajevo, kjer potekajo Cankarjevi dnevi. Ne bomo pa pozabili niti na pomen čebel. V ponedeljek bomo namreč praznovali Svetovni dan čebel in ob tej priložnosti v nekaterih slovenskih skupnostih ta konec tedna potekajo prireditve. Svetovni dan čebel zaznamujejo v Sarajevu, pa tudi v ameriškem Clevelandu. Slovenci v Belgiji pa se bodo družili na spomladanskem kolesarjenju.

Sami naši Mesec srbske kulture v Ljubljani, legendarni režiser Slobodan Šijan se vrača na Grossmanov festival, končana je zasedba velike predavalnice FDV

V oddaji Sami naši na Prvem nocoj o tretjem Mesecu srbske kulture v Ljubljani. Poslušajte tudi pogovor z Markom Mehtsunom o jubilejnem, dvajsetem Grossmanovem festivalu fantastičnega filma in vina, na katerega se letos vrne legendarni režiser Slobodan Šijan. Na začetku pa reportaža s fakultete za družbene vede v Ljubljani, na kateri so študentke in študenti po šestih dneh končali zasedbo velike predavalnice na fakulteti za družbene vede.

Naše poti Burzu Yasin: Romska glasba ne izumira, vprašati se moramo kaj izginja v romski glasbi

Romska glasba že od nekdaj navdušuje ljudi po vsem svetu. Kaj jo dela tako privlačno in prepoznavno, da jo lahko ločimo od preostalih zvrsti? To v Carigradu raziskuje doktorska študentka etnomuzikologije Burzu Yasin in med njenim obiskom v Ljubljani smo se pogovarjali z njo. Podrobno smo pregledali še zadnje poročilo ameriškega ministrstva za zunanje zadeve o praksah človekovih pravic, ki je sprožilo zaskrbljenost zaradi protiromskega rasizma po Evropi.

Sotočja Treba je graditi mostove, ne pa zidov

V Avstriji ni veliko posluha za nujne spremembe manjšinske zakonodaje, ugotavlja poslanka Zelenih v državnem zbor, koroška Slovenka Olga Voglauer. Velika pričakovanja ob začetku mandata, se niso uresničila, zato naloge ostajajo za prihodnji mandat, pravi naša sogovornica. Kako pa je na Dunaju odmevala peticija koroških Slovencev, o kateri so evropski poslanci razpravljali na odboru za peticije v Bruslju?

Slovencem po svetu Slovenski jezik in kultura v tujini povezujeta z domovino tudi mlajšo generacijo

Slovenska dopolnilna šola v nemškem Frankfurtu ima dolgoletno tradicijo, junija bodo zaznamovali že pol stoletja delovanja. O tem in pomenu učenja slovenskega jezika med našimi rojaki v Nemčiji beseda teče z učiteljico slovenskega jezika in kulture v Frankfurtu Brigito Lovenjak, poučevanje in položaj slovenskega jezika v Banjaluki pa je osrednja tema v pogovoru z novo lektorico slovenščine na banjaluški Filološki fakulteti Barbaro Hanuš. Ustavljamo se tudi na 10. Dnevih slovenskega filma v Beogradu, pozornost pa namenjamo tudi praznovanju 45.letnice slovenskega društva Drava v Augsburgu.

Sami naši Veran Matić o obletnici smrti otrok v Beogradu, Dejan Aleksić o otrocih in branju ter Flurina Ametaj o delavnicah Ženske: vključenost, znanje, glas

V oddaji Sami naši na Prvem se nocoj pogovarjamo z pesnikom, dramatikom in avtorjem otroške in mladinske literature Dejanom Aleksićem, ki je pred kratkim obiskal Slovenijo. Obiskali smo tudi Velenje, kjer so ta teden začeli izvajati enomesečne delavnice Ženske: vključenost, znanje, glas. V oddaji se bomo spomnili grozovitih umorov otrok v beograjski osnovni šoli Vladislava Ribnikarja. O tem, kaj se je v tem letu naredilo, in o tem, kaj bi se dejansko moralo narediti, govorimo z novinarjem iz Srbije Veranom Matićem.

Naše poti Borko Horvat: Ljubezen res ne pozna kromosomov

Pogovarjali smo se z Borkom Horvatom iz Murske Sobote. Leta 2007 je imel hudo poškodbo glave in je pristal na invalidskem vozičku. Sledila je dolga rehabilitacija v Ljubljani. Že od nekdaj se je zanimal za glasbo, zato je svoj glasbeni prvenec z naslovom Ljubezen ne šteje kromosomov posvetil svoji punci Andreji, ki ima Downov sindrom. Preverili smo do kakšnih zaključkov so prišli izvajalci v sklopu projekta Naprej: opolnomočenje Rominj in romskih skupnosti za vprašanja enakosti spolov ter kateri so izzivi, ki se porajajo med enakopravnostjo in enakostjo. Čas bo še za izbor skladb minulega meseca. Na domačem delu vam na izbiro ponujamo skladbi Margherita zasedbe Balkan Boys in Hegevuda skupine Romano Glauso. Na tujem delu pa se bosta pomerila Sebas de la Calle s skladbo Quien no sufre no ama in Jan Bendig s skladbo Avilem.

Več

Lahko noč, otroci! Peter Svetina: Mrožek dobi očala

V tem tednu Čebelice brenčijo vsak večer na Prvem, nocoj pa bo najmlajše pospremila v svet sanj pravljica Petra Svetine: Mrožek dobi očala v interpretaciji dramskega igralca Mateja Puca. Predzadnja v nizu sedmih novih radijskih uspavank - zgodba o tem, da so lahko tudi očala neskončno očarljiva in v veliko pomoč. Še zlasti, ko moramo odigrati prave tone. Tako ali drugače. Pripovedovalec: Matej Puc. Avtor besedila: Peter Svetina. Avtor idejne zasnove cikla Čebelice in režiser oddaj: Klemen Markovčič. Tonski mojster: Urban Gruden. Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina. Urednica oddaje Lahko noč, otroci!: Alja Verbole. Urednica Uredništva izobraževalnega, otroškega in mladinskega ter dokumentarno-feljtonskega programa: Špela Šebenik. Posneto v studiu 02 Radia Slovenija, maj 2024.

Radijski dnevnik Radijski dnevnik 18:30

Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 18.30 na Radiu Slovenija.

Razkošje v glavi Igor Miljavec

Igor Miljavec, predsednik Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Nova Gorica, je človek idej, ki jih tudi uresničuje. Rad pomaga in poudarja, da se za vse najde rešitev. Je uspešen organizator in izzive, ki si jih postavlja, tudi uspešno premaguje. Pove, da težava ni v invalidnosti, marsikdaj je težava v naših glavah, zato je pomembno zaupanje. O njegovem življenju in o tem, kako uresničuje svoje delo, za katero pravi, da je zanj poslanstvo, boste slišali v današnji oddaji Razkošje v glavi. Igorja Miljavca je pred mikrofon povabila novinarka Petra Medved.

Dogodki in odmevi Izrael po razsodbi ICC-ja okrepil napade na Rafo

Izrael nadaljuje napade na Rafo kljub pozivu Meddržavnega sodišča, da mora takoj ustaviti ofenzivo na ta predel Gaze. Človekoljubne organizacije medtem ponavljajo svarila pred humanitarno katastrofo zaradi pomanjkanja hrane in medicinske opreme v enklavi. Egipt je včeraj privolil, da se pomoč preusmeri skozi prehod Kerem Šalom, a se do zdaj to še ni zgodilo. Drugi poudarki oddaje: Na vrhu skupine G7 o usodi zamrznjenega ruskega kapitala. Kmetijske zadruge dobivajo vse večjo vlogo v prehranski verigi. Radio Koper - Capodistria zaznamuje 75-letnico delovanja.

Sobotno branje Hilary Mantel: Pripeljite obtožence

Drugi del znamenite, s prestižnim bookerjem nagrajene trilogije zgodovinskih romanov, umeščenih na angleški dvor za časa vladavine Henrika VIII.

Danes do 13:00 Danes do trinajstih

Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.

Kulturomat Majski knjigomat

V majskem Knjigomatu bomo spoznali letošnje zlate bralce, se odpravili na popotovanje z zbirko Odisej ter se pridružili novim pustolovščinam Akisi in Ariol.

Hudo športni Košarkarica Neža Glogovšek

V športnih minutah oddaje Hudo se bo tokrat predstavila 15-letna košarkarica Neža Glogovšek. Trenira v Košarkarskem klubu Podbočje, ki v tej starostni skupini igra v prvi ligi.

Hudo! Na OŠ Trnovo smo podjetni in dobrodelni

Pogovor nas je odpeljal na Osnovno šolo Trnovo. Tam izvajajo številne projekte, ki krepijo oziroma spodbujajo pridobivanje znanj na različnih področjih – od medkulturnosti in življenja v skupnosti do podjetništva, dobrodelnosti in trajnostnega razvoja. Učenke in učenci, k iso bili z nami v studiu, so povedali tudi, kako so z dobrodelno prireditvijo zbirali denarna sredstva za pomoč po poplavah, del izkupička pa bodo namenili izvedbi valete.

Radijski ringaraja Zakaj so cvetlice različnih barv?

V maju cvetijo rože in drevesa, nas pa je zanimalo, zakaj so cvetlice različnih barv? V naš studio vstopa vonj po sveže pokošeni travi in glasovi otrok, ki se odpravljajo na travnik. V tem tednu pa na našem Prvem programu vsak večer brenčijo Čebelice in tudi v naši oddaji jih bomo srečali - čebele in Čebelice in pravljice …

KiKs Kaj niste ponovili ali česa niste ponovili pred maturo?

Prejšnji teden smo v oddaji KiKs – najdete jo tudi med podkasti in na naši spletni strani – govorili o predlogu 4. poglavja nastajajočega slovenskega pravopisa, ki je pred kratkim prišel v javno razpravo. Danes pa se odpravimo na jezikovni del mature iz slovenščine. Kaj mislite, kakšne naloge so navadno z vidika maturantov najbolj problematične? Sogovornica: Patricija Gerbič, bodoča psihologinja, po srcu pedagoginja, sicer tudi profesorica, inštruktorica slovenskega jezika in izvajalka maturitetnih delavnic v Učnem centru Horizont v Ljubljani.