Na Slovenskem je ustvarjalnost začel obširno raziskovati Anton Trstenjak v okviru psihologije. Priznani proučevalec ustvarjalnosti Jan Makarovič je Trstenjakov psihološki vidik ustvarjalnosti nadgradil še s sociološkim in antropološkim pogledom ter ustvarjalnost opredelil kot bistvo človeka in najvišjo obliko njegovega samouresničenja. Sloviti madžarsko-ameriški psiholog Mihály Csíkszentmihályi pa ugotavlja, da sta za mnoge prav ustvarjanje nečesa novega in raziskovanje izvir sreče.
"Ustvarjalnost vidim kot del našega blagostanja in tudi mentalnega zdravja; odvrača nas od dogmatizma in od strahu pred neuspehom. V trenutkih ustvarjanja smo vitalni, pretočni, živi, odprti, radovedni," pove dr. Ilonka Pucihar, učiteljica klavirja na Glasbeni šoli Vrhnika, ki predava specialno didaktiko in pedagoško prakso na ljubljanski Akademiji za glasbo.
V glasbeni umetnosti ustvarjalnost povezujemo s kompozicijo in improvizacijo. Glasbena improvizacija je proces sočasnega izmišljanja in realiziranja glasbe; ker je spontana, je avtentična. Navzoča je v številnih glasbenih tradicijah po svetu, v jazzu, bluesu in je bila nekdaj tudi stalnica zahodne t.i. klasične glasbe, ki pa se je proti koncu 19. stoletja usmerila predvsem v dosledno interpretacijo skladateljevega glasbenega zapisa.
Rastem z glasbo
V raziskovanje skrivnostnega izvora ustvarjalnosti, spoznavanje koristi ustvarjalnega procesa improvizacije in med ustvarjalne utrinke mladih glasbenikov vas vabimo v četrtek, 18. 6. 2020, ob 20. uri, ko bo na programu Glasbeni abonma z uvodno rubriko Rastem z glasbo, ki nastaja v sodelovanju z Zvezo primorskih glasbenih šol.
Otrokovo glasbeno ustvarjanje običajno temelji na improvizaciji; v začetnih poskusih so to preprosta izmišljanja, tonska slikanja. Dr. Pucihar dojema improvizacijo kot integralni del ustvarjalnega učenja in poučevanja klavirja (ali drugega glasbila) in jo s svojimi učenci prakticira, saj jim to med drugim omogoča, da glasbene elemente najprej doživijo, izkusijo, zatem pa tudi lažje in trajnejše razumejo. Z raziskavo o rabi improvizacije pri pouku klavirja na glasbenih šolah po Sloveniji pa je potrdila domnevo, da se improvizacija le redko udejanja, navadno nesistematično in pogosto le v nižjih razredih.
"Učitelji glasbe sicer pripisujejo velik pomen improvizaciji in njenim pozitivnim vplivom na mnoge dejavnike glasbenega razvoja, kot so spodbujanje ustvarjalnega mišljenja, spontanost glasbenega izražanja, večja sproščenost pri pouku in na nastopih, boljša interpretacija in razumevanje zapisanih skladb itd.,« pripoveduje in ugotavlja, da je pedagogi ne vključujejo v glasbeno-izobraževalni proces zaradi pomanjkanja časa in pomanjkanja prakse improviziranja pri njih samih.
"30 minut je premalo, zato večkrat pouk podaljšam," potrdi Mirjana Gvozdenac, ki poučuje harmoniko in vodi ustvarjalne komorne skupine na Glasbeni šoli Koper, za katere piše aranžmaje. Pogosto se radostno zatopi v improvizacijo, ustvarja lastno glasbo in spodbuja ustvarjalnost pri svojih učencih: "Začnemo lahko že s preprosto kadenco. Potrebno se je zgolj otresti sramu in se prepustiti toku, četudi kdaj improvizacija ne zveni dobro." Pomembno je zaupanje (vase) in varno okolje, zato pri ustvarjanju oziroma improvizaciji mladih »kritika nima mesta,« opozarja dr. Pucihar. Obe pozdravljata pobude sodelovanj s skladatelji, ki lahko pri malih glasbenikih širijo njihov velik ustvarjalni univerzum.
Helena Filipčič Gardina
