Ravnatelji so že prejeli okrožnico šolskega ministrstva, da s ponedeljkom spet prehajajo na pouk na daljavo. Politika se je za ta korak odločila kljub jasnemu stališču zdravstvene stroke, naj bo zapiranje šol skrajni ukrep. S tem pa smo spet odprli pot teorijam zarote.

Veselje otrok in njihovih staršev v Istri in na Krasu je bilo kratkotrajno. Zaradi slabih epidemioloških razmer se je vlada odločila, da šolski zvonci tam spet utihnejo. Prav tako bodo vrata zaprli vrtci, razen za tiste starše, ki tako kot do zdaj zaradi narave dela nujno potrebujejo varstvo otrok. In to kljub temu, da je vodja vladne skupine jasno povedala, da gre v ponekod rast okužb pripisati tudi izbruhom v domovih za starejše in da je v tem primeru zapiranje šol manj smiselno. Samo v dveh koprskih domovih je trenutno okuženih približno 120 stanovalcev in zaposlenih. Ponedeljkovo testiranje učiteljev pa je na drugi strani v največji koprski šoli med 100 zaposlenimi zaznalo le dve okužbi.

Zakaj torej otroke spet siliti na delo pred računalniki, mnogim staršem pa s tem onemogočiti prihod v službo? Jasnega odgovora ni. Kot tudi ni odgovorov na mnoga druga vprašanja. Zakaj lahko nogavice po novem kupimo v supermarketu, ne pa v specializirani trgovini? Zakaj še vedno ne moremo v živo pomeriti in kupiti čevljev? Zakaj ne moremo k cvetličarju ali v avtopralnico, kjer praktično ni kontakta s stranko?
Pravila spreminjamo izredno hitro, nihče jih ne zna pravilno pojasniti, vse to pa med ljudmi vzbuja številne dvome. Dejstvo, da bi zdravstveni resor iz rok predsednika vlade lahko prešel kar na obrambnega ministra, prav gotovo ne pripomore k večjemu zaupanju. Naloga države je, da za ljudi ustvari normalne in predvidljive pogoje za življenje, tudi v času največje zdravstvene krize. Trenutno pa politikom uspeva le eno: ustvarjati zmedo.

Andrej Šavko