V teh letih so šli skozi številne bitke za pravice svojih članov. Še veliko priložnosti je za izboljšanje dostopnosti, tako arhitekturne kot prometne, pozivajo. Obenem pa izpostavljajo tudi mačehovski odnos pri spreminjanju zakonodaje. Tudi po 40 letih delovanja bitk Društva paraplegikov Istre in Krasa, kot kaže, še ni konec. Predsednik Željko Geci pravi, da se še vedno težko vključujejo v okolje, predvsem urbano:

"Še zmeraj obstajajo arhitekturne ovire, ki nas omejujejo v vsakdanjem življenju. Z zakonom sprejeti akti govorijo o dostopnosti objektov, a izvajalci jih ne upoštevajo."

Društvo ima 66 članic in članov, številni živijo na podeželju in uporabljajo javni prevoz, a samo tam, kjer ga lahko:

"Zato smo nabavili lastno kombinirano vozilo, da jim pomagamo, kjer javni prevoz zanje ni dostopen."

Društvo deluje dobro in predvsem v korist svojih članov, pravi predsednik Zveze paraplegikov Slovenije, Dane Kastelic, poudarja pa:

"Občine tega ne prepoznavajo. To, da za del občanov, ki so bili zaradi poškodb odtrgani od okolja, skrbi prav društvo s svojimi dejavnostmi in socialnimi programi."

Na državni ravni pa so problematične predvsem nizke invalidske pokojnine. Sploh tistih, ki so pred poškodbo imeli malo delovne dobe, še opozarja Kastelic:

"Niso sami krivi, da so zaradi poškodbe nehali plačevati v pokojninski sistem. Veliko paraplegikov in tetraplegikov živi v revščini."

Z novim zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju je država med invalidi naredila tudi diskriminacijo, še meni Kastelic. Prej so vsi invalidi dobili slabih 100 evrov nadomestila za telesno okvaro, zdaj pa, pravi, so do tega upravičeni samo tisti, ki so se poškodovali na delovnem mestu.

Kastelic še upa, da bodo, kot pravi, pri spreminjanju zakonodaje poslanci kdaj prepoznali napako iz preteklosti.

Mateja Brežan