Vili Kofol iz Dekanov ima slabe štiri hektare sadovnjakov. Goji češnje, kakije, fige in marelice. Slednjih ima 400 dreves in pozeba je stoodstotno uničila letošnji pridelek. Že drugo leto zapored. In zato razmišlja, da marelic ne bo več gojil. Ker so, kot pravi, sadno drevje optimistov.

Ni pa Kofol edini, ki mu je v slovenski Istri pozeba pobrala pridelek. Ni še mogoče natančno oceniti, kolikšna je škoda, nam je povedala svetovalka s koprske enote Kmetijskega zavoda Nova Gorica Urška Klančar. "Končno oceno lahko damo samo za marelice, kjer je škoda stoodstotna. Za vse ostalo moramo počakati še približno deset do štirinajst dni, da vidimo, koliko cvetov bo ostalo oziroma iz koliko cvetov se bodo razvili plodiči."

In dodaja, da so pridelovalci po dveh zaporednih pozebah v zelo neugodnem položaju, saj bodo že drugo leto imeli le polovični pridelek.

Tudi v Vipavski dolini in v Brdih pozeba ni prizanesla, pove specialist za sadjarstvo pri KGZ Nova Gorica Vasja Juretič. "Najbolj so prizadeta drevesa zgodnjih breskev, marelic. Je pa res, da so na najbolj izpostavljenih legah breskovi nasadi prizadeti od 20 do 100 odstotkov."

Sadjar Luka Sirk iz Snežatnega v Brdih ima poldrugi hektar breskovih nasadov: "Na zgodnjih sortah je od 90 do 100 odstotkov škode, morda bo kakšen vzorec breskve sem pa tja. Bolj ko gremo h koncu zorenja, več jih je ostalo. Na poznih sortah je do 20 odstotkov pomrznjenega."

Boji pa se, da s pozebami to pomlad še ni konec. K sreči ima že tretje leto pridelek zavarovan, kar nekoliko omili posledice. Sicer pa stroka opozarja, da je, ne glede na to, da pridelka ponekod ne bo, potrebno poskrbeti za sadno drevje in opraviti vsa tehnološka opravila, predvsem z vidika varstva.

Ingrid Kašca Bucik