V času koronakrize družba vse bolj spoznava pomen prostovoljstva. Slednje je prisotno tudi med mladimi. Foto: BoBo

Največ prostovoljcev prihaja iz osnovnih in srednjih šol. V letih pred epidemijo novega koronavirusa se je njih število gibalo okoli 300, lani pa se je ta številka v okviru programa prostovoljno socialno delo prepolovila. Mladi prostovoljci na Goriškem pomagajo predvsem pri šolskih učnih vsebinah in skrbi za ranljive skupine.

Učna pomoč, socialno-kulturne dejavnosti, različne delavnice in družabnosti ter pomoč starejšim so med drugim področja mladih prostovoljcev. Devetošolka Maja je na osnovni šoli Milojke Štrukelj v Novi Gorici prostovoljka od petega razreda, zdaj pomaga mlajšim predvsem pri učenju: "Tu ne deluje matematika, ne, ker pri matematiki, ko nekaj deliš, se manjša vrednost. Tu se pa veča zaradi tega, ker znanje deliš."

"Da dam naprej, kar znam, dobim pa tukaj tudi veliko priložnosti za strokovni razvoj, s tem pa poglabljam znanje," dodaja študentka razrednega pouka in prostovoljka v Vincencijevi zvezi dobrote na Mirenskem gradu Urška Doles. Študentka psihologije Lea Figelj pa kot prostovoljka z GO šoferjem prevaža starejše po opravkih: "Mi je fajn, se počutim super potem, ko to naredim, ker vem, da sem naredila nekaj dobrega za ostale, pa tudi zase po eni strani."

Korona je zarezala tudi v prostovoljstvo med mladimi, ugotavlja mentorica Lilijana Sulič: "Moram reči, da se je število kar zmanjšalo in ostajajo predvsem osnovnošolci in dijaki, ki se tudi spoznajo na računalnik, na uporabo zoom-a, ker nudijo pomoč na daljavo."

"Tudi družba spoznava in ugotavlja, da je prostovoljstvo zelo pomembno, saj doprinaša, je kot neka dodana vrednost za strokovno delo," pa ugotavlja Gabrijela Prinčič, ki vodi program prostovoljstva na novogoriški enoti Centra za socialno delo Severna Primorska.

Valter Pregelj