Na jugu Primorske je z neštetimi lučmi okrašena Čudolandija, na severu pa mesto, ki daje vtis, da je že zdavnaj preraslo kič novoletnega blišča. Približno takšna je bila videti tudi politična kultura v predvolilni kampanji.

Kako je mogoče, da se je v dveh mesti, ki sta geografsko tako blizu razvila popolnoma drugačna politična kultura, se je spraševal tudi politični komentator Luka Lisjak Gabrijelčič. »Če primerjamo kakšna je v NG ali v Kopru se zdi, kot da bi bili ti dve mesti na drugem koncu neke zelo velike države. Zelo drugačni pristopi, toni, načini kako občani dojemajo politiko. Ter tudi katera dejanja županov nagrajujejo in katera ne.«

Aktualni novogoriški župan Matej Arčon meni, da županovanje ni cirkus ali spektakel temveč resna in odgovorna funkcija. Tudi v soočenju pred drugim krogom je za naš radio povedal: »Volitve niso tekma, volitve so izbira.« Klemen Miklavič, ki se z njim poteguje v drugem krogu, je veliko pozornosti namenil povezovanju: »Je pomembno, da se združimo in povežemo. Premalo nas je, da bi se delili.« Takšni so bili toni in nivo politične kulture v Novi Gorici. In v Kopru?

Volilna kampanja je v prvem krogu dosegla višek v televizijskem soočenju na komercialni TV, ko so med Popovičem in Mišičem letele besede o eksekuciji, izdajstvu in grožnjami s policijo. Tako so volilci namesto programov županskih kandidatov opazovali besedni dvoboj na osebni ravni. Pred drugim krogom so se toni med kandidatoma Popovičem in Bržanom sicer umirili, nizek nivo politične kulture pa se je med podporniki obeh, preselil na socialna omrežja.

Nova Gorica v tem prednovoletnem času po blišču zagotovo močno zaostajo za Koprom. V primerjavi s politično zrelostjo in visokim nivojem lokalne demokracije pa je daleč pred njim. Nenazadnje, račun za prednovoletno Čudolandijo bodo plačali Koprčani, Novogoričani pa že leta denar, ki bi ga potrošili za novoletni blišč raje nakažejo socialno ogroženim družinam.

Nataša Uršič