Raziskovalca dr. Karmen Kenda Jež in dr. Janoša Ježovnika je v Sankt Petersburgu čakalo presenečenje. V podružnici Arhiva Ruske akademije znanosti sta našla pozabljeno mapo zapiskov, ki jo je zapustil Jan Baudouin de Courtenay. Razlog, zakaj je ta poljski jezikoslovec v 19. stoletju obiskal Zahodno Slovenijo, ni znan. V svojih zapiskih je v čas ujel cerkljansko, tersko, nadiško, goriško, pa tudi rezijansko narečje. Novoodkriti zapiski so v rezijanščini. Kaj vsebujejo, je povedal Ježovnik: "De Courtenay je zapisoval tako pesmi, ki so mu jih pripovedovali na terenu, kot proste pripovedi, pravljice, nekaj ugank, skratka veliko gradiva."

Zapiski pričajo o zgodovinskem razvoju rezijanščine. V zadnjem času ponovno slišimo mnenja, da ne gre za slovensko narečje. To ne drži, je prepričan Ježovnik: "Seveda so slovenska narečja. Razlog, da se na lokalnopolitični ravni v zadnjem času pojavljajo take ideje, je tudi neka instrumentalizacija tega za lastne politične točke." Najdeni rokopisi bodo zaradi prenove arhiva v Sankt Petersburgu vsaj dve leti nedostopni. Raziskovalca sta jih prepisala. Prepričana sta, da se v sanktpetersburškem arhivu skrivajo še drugi zapisi zahodnoslovenskih narečij.

Ivana Zajc