Po včerajšnjem iztirjenju šestih cistern s kerozinom v železniškem predoru Hrastovlje so iz javnega podjetja Rižanski vodovod Koper sporočili, da je oskrba z vodo na Obali ta hip varna in pod nadzorom. Izločili so neposredni odjem vode iz izvira Rižane, prebivalce pa pozivajo k varčni rabi vode. Zaradi nesreče so namreč izločili neposredni odjem iz izvira Rižane in začeli črpati podtalnico iz najnižjih nivojev. Obenem so povečali odjem vode iz sosednjih vodovodov, nastavili so tudi monitoring kakovosti načrpane vode.

Direktor Rižanskega vodovoda Martin Pregelj:

"Zadevo spremljamo naprej. Ta hip lahko damo zagotovilo, da imamo vodooskrbo Obale pod nadzorom. Se pa borimo s količinami. Maksimalno odvzemamo vodo pri sosednjih vodovodih, to sta kraški in istrski vodovod. Moram pa povedati, da nam že ta hip niso sposobni dati vseh kapacitet, ker se tudi pri njih poraba povečuje. Zaenkrat do onesnaženja še ni prišlo, ko pa bo prišlo, bo pa naš vir Rižana in podtalnica, ki jo tudi oskrbuje, izpadel. Če bo do tega prišlo, so to za nas izredne razmere. Takrat bomo aktivirali svet ustanoviteljic, torej vse štiri obalne župane, da bodo to razglasili in obvestili javnost, da bo prišlo do redukcije vode. To pomeni, da bodo po nekem predhodnem obvestilu, določeni odseki brez vode."

Sara Milenkovski, vodja službe za zdravstveni nadzor v Rižanskem vodovodu:

"Prekinili smo odjem vode iz samega zajetja Rižane, tam, kjer voda naravno priteče in se izliva naprej v strugo. Zato, ker predvidevamo, da gre v tem primeru za površinsko onesnaženje. Še naprej črpamo v Podračju, to je črpališče pri Hrastovljah, kjer črpamo podtalno vodo s črpalko v izredno nizkih nivojih podtalnice. Pričakujemo, da je ta voda še vedno varna in neonesnažena. Mi smo takoj vzpostavili monitoring. Že včeraj smo odvzeli vzorce vode in danes zjutraj tudi in bomo z neko frekvenco to nadaljevali. Problem je, da je kerozin izredno nevaren za naše ultrafiltracijske membrane na vodarni. Mi moramo preprečiti dostop onesnažene surove vode na samo vodarno."

Aleš Bržan, župan Kopra:

"Vodooskrba in zdravje naših ljudi sta na prvem mestu. Gospodarski interesi so jasno pomembni. V redu je, če so tako železnica kot Luka napovedali, da bo trajalo zaprtje tri dni. Ampak naj si ne drzne noben gospodarski subjekt, ne sanirati škode, ki je nastala. To pomeni, da je treba najprej, če je to potrebno, zemljino odmakniti in zamenjati in šele potem vzpostaviti prometne tokove. Dokler ne bo varnost zagotovljena v največji meri, do takrat so vsi gospodarski interesi na drugem mestu."

Tudi strokovnjaki opozarjajo, da je nemogoče napovedati, kdaj bo izliti kerozin po propustnih kraških tleh dosegel podtalnico in vodno zajetje Rižana. Sanirati izlitja se ne da. Kar se na krasu razlije, tudi odteče v podzemlje in je nemogoče očistiti, poudarjajo strokovnjaki. Zaradi številnih neznank pa je nehvaležno napovedovati, kdaj bo onesnaženje doseglo vodno zajetje Rižana. Eden od dejavnikov je suho vreme, je povedala strokovna sodelavka na Inštitutu za raziskovanje krasa Nataša Ravbar. "Pomeni, da se bo lahko to onesnaževalo zadržalo v zgornjem delu vodonosnika in čakalo na padavine, da ga bodo sprale proti izvirom."

Zato je nemogoče napovedati, kdaj bo onesnaženje doseglo vodno zajetje. To lahko traja do prvih padavin, lahko v nekaj dneh. Gregor Kovačič, hidrogeograf z Univerze na Primorskem, je dodal: "Na žalost smo pri takšnih nesrečah na Krasu prepuščeni na milost in nemilost samoočiščenja, ki pa je na Krasu zelo slabo. Praktično, ko enkrat onesnaževalo pride v notranjost, je edino še redčenje tisto, ki lahko pomaga, da te koncentracije na izviru niso velike."

Ob tem je opozoril, da je onesnaženje vodnega zajetja razlog za zaskrbljenost in da se moramo iz te nesreče nekaj naučiti. "Na tem območju bi morala železnica biti urejena tako, da onemogoči vsakršno odtekanje nevarnih snovi iz samih cistern." Delovati je torej treba preventivno, saj kurative na kraških območjih ni.

J.P., A.Š., N.B.