Splošno sodišče EU-ja je v Luksemburgu zavrnilo tožbo Slovenije proti Evropski komisiji zaradi dodelitve izjeme pri uporabi imena teran na etiketi hrvaških vin.
Slovenija je v tožbi spodbijala delegirani akt, s katerim je Evropska komisija Hrvaški priznala izjemo, ki omogoča, da lahko ime sorte grozdja teran uporablja za vino Hrvatska Istra. Glavna argumenta Slovenije sta bila, da Hrvaška pred vstopom v EU, ko je imela možnost, ni izrazila svojih interesov glede terana ter prekoračitev pooblastil Evropske komisije, ki je postopek dodelitve izjeme po mnenju tožnika peljala nezakonito in netransparentno. Marjan Colja , predsednik civilne iniciative za spoštovanje zaščite vina teran je bil pred razsodbo optimist: "Glede na dejstvo da je EK podelila to izjemo za Hrvaško na zgolj političen način, pričakujem od sodišča , da presodi v korist stroke, v korist prava in pozitivno sodbo za Slovenijo." Konzorcij kraških pridelovalcev terana, letno ga pridelajo okoli dva milijona litrov, je poskrbel za dodatno zaščito slovenskega tržišča pred morebitnim vdorom vina z oznako teran: "Lahko še povem, da smo v letu 2017 poleg zaščite po vinski zakonodaji tudi zaščitili teran kot kolektivno blagovno znamko po zakonu o intelektualni lastnini." je še dodal Colja.
Spor glede terana je sicer izbruhnil spomladi 2013, ko je Slovenija s trgovinskih polic umaknila hrvaško vino z oznako teran. Hrvaška je protestirala in pozvala k skupni čezmejni zaščiti terana, ki pa po navedbah slovenske strani ni mogoča zaradi različnih agroklimatskih pogojev pridelave.
Potem ko državi nista uspeli doseči dogovora, je Evropska komisija leta 2017 sprejela delegirano uredbo, s katero je Hrvaški dodelila izjemo. Ime sorte grozdja teran lahko uporablja za vino z zaščiteno označbo porekla Hrvatska Istra pod pogojem, da sta naziva Hrvatska Istra in teran na istem vidnem polju, ter da je napis teran manjši.
Slovenija je v tožbi proti komisiji, vloženi septembra 2017, spodbijala delegirani akt. Tožba je bila vložena z argumenti, da je izjema nezakonita in zavajajoča za potrošnike, ter da povzroča gospodarsko škodo slovenskim pridelovalcem terana. Poleg že omenjenih argumentov je Slovenija izpostavila tudi pomisleke glede netransparentnega in pristranskega postopka sprejemanja tega akta.
Jernejka Drolec
