Zavod je središče in stičišče kulture na širšem območju Krasa in generator kulturnega udejstvovanja Kraševcev. Nagovarjajo različne ciljne skupine, s poudarkom na mladih. Najpomembnejše usmeritve vodstva in zaposlenih kulturne ustanove so načelo kakovosti, dostopnosti in raznovrstnosti.

Kosovelov dom Sežana so začeli graditi leta 1979, odprli so ga leta 1991 z razstavo slikarja Poldeta Oblaka in gledališko predstavo Ta veseli dan ali Matiček se ženi Mestnega gledališča ljubljanskega. Konec gradnje pa je dočakal šele leta 2009. Danes se Kosovelov dom ponaša s sodobno opremljenostjo, ki omogoča tudi zahtevnejše uprizoritve predstav. Direktorica Nina Ukmar ob tem pojasnjuje: "Poleg velike dvorane, ki sprejme 437 obiskovalcev, je tu še srednja dvorana, pomladna dvorana, ogromen amfiteater. Zelo smo veseli, da je velik, ker nam bo zelo prišel prav v letošnjem poletju." V zadnjih letih so osrednjo pozornost namenili približevanju različnih umetniških vsebin tako šolarjem kot odraslim obiskovalcem. Dobro se je prijel projekt Film šula. Predvsem pa je poleg skrbnega načrtovanja kulturnih vsebin in neprestanega posodabljanja opreme, pomembno povezovanje in sodelovanje z drugimi ustanovami tudi izven Slovenije. "Predvsem se povezujemo v smiselne mreže in združenja. Na nacionalni ravni je to Art Kino mreža Slovenija in združenje kulturnih domov. Na evropski ravni pa člani mreže Europa Cinema. Želimo si čim več skupnih projektov, ker menimo, da je v povezanju smisel in dosegamo sinergijske učinke." dodaja Ukmarjeva.

Med najpomembnejše mejnike Kosovelovega doma Ukmarjeva med drugim uvršča nakup koncertnega klavirja, ureditev velike dvorane, zaodrja, amfiteatra, ureditev digitalizirane kino dvorane in postavitev spomenika pesniku Krasa. Kosovelov dom, ki v povprečju pripravi 320 prireditev na leto, je v 30 letih obiskalo slab milijon in pol obiskovalcev.

Vesna Potočar Godnič