Odločitev slabe banke, da ustavi prodajo nekdanje ladjedelnice, območje pa prepusti državi, je v Izoli presenetila bolj ali manj vse. V Listi Izolanov, ki je občini lani neuspešno predlagala, naj območje odkupi in za svoj predlog zbrala tudi 450 podpisov, so začudeni in ogorčeni. Gašper Čehovin za tak razplet krivi občino. "Imela je priložnost, da bi se lahko dogovorila za ugodnejšo ceno odkupa ladjedelnice in bi območje namenila za povsem druge vsebine. Zdaj smo kot občina nemočni pri taki vsebini in reši nas morda lahko samo še dodaten referendum."

Izolski volivci imajo z referendumom povsem svežo izkušnjo; v začetku letošnjega leta so namreč zavrnili občinski prostorski načrt, ki ga je občinski svet sprejel julija lani. Pobudnica referenduma, Civilna iniciativa Gibanje za Izolo, je, kot piše v sporočilu za javnost, občino večkrat pozvala, naj od slabe banke zahteva prenos degradiranih območij na lokalno skupnost. Zdaj, ko jo je prehitela država, se župan in občinska uprava sprenevedata, da o nameri nista vedela nič. Vsebino tega prostora bo sicer določil nov OPN, tega pa bodo morala upoštevati tudi ministrstva, še opozarjajo v Civilni iniciativi.

Aleksej Skok iz stranke SD in predsednik občinskega odbora za okolje in prostor pravi, da se jim sicer prenos na državo še ne zdi tako slaba rešitev. "Bolj problematični so pa napovedani načrti države na tem območju. To ni v skladu z usmeritvami Izole, ki želi na tem območju narediti nekaj za turizem in tudi za ljudi. Smo pa zelo proti umeščanju vojaških vsebin na to območje in bomo naredili vse, da do tega ne bo prišlo."

Območje nekdanje ladjedelnice je v zadnjem desetletju in pol zamenjalo več lastnikov, cena pa je nihala navzgor in navzdol tudi za več kot deset milijonov.