Osrednja prireditev v Sloveniji poteka v Kopru, gre za strokovno konferenco z naslovom Naša dela so naša prihodnost, kar je sicer tudi geslo letošnjega svetovnega dne hrane. Izzivi so mnogi: od onesnaženosti okolja ter klimatskih in demografskih sprememb do geopolitičnega položaja in kemijskih dejavnikov. Rešitev? V razvoju tehnologije, sploh nanotehnologije in bioinformatike, ki bi podprli živilske tehnologe. A tudi vanje bo treba več vlagati.

Proizvodnja hrane in pijače ostaja med najpomembnejšimi gospodarskimi sektorji povsod po svetu, vendar njen pomen oziroma konkurenčna vloga izgublja pomen, trdijo strokovnjaki. Sektor pozna številne posebnosti: je razdrobljen, povezanost med proizvodnimi verigami je slaba, malo se vlaga v raziskave in razvoj ter izobraževanje kadrov, pravijo na Biotehniški fakulteti v Ljubljani. Pomembnejše kot kadarkoli prej je zagotavljanje varne in kakovostne hrane. A ne sme se zanemarjati slednje na račun, kot je bilo slišati na prvih predavanjih, takorekoč velikokrat pre-analiziranih živil. O kakovosti pa: Slovenija ima 24 gastronomskih regij, to je območij, kjer je koncentracija značilnih lokalnih jedi velika, izpostavlja etnolog dr. Janez Bogataj:

»Že s to številko 24 dokazujemo, kako smo bogati in kako smo različni. In če se vprašamo na koncu, kaj je temeljna značilnost Slovenije, prav gotovo naša različnost.«

Slovenija je letos postala članica evropskih regij gastronomije, izvaja se 47 različnih projektov, komisija bo odločala leta 2021.

»To je seveda za nas izjemno velik in pomemben izziv za to, da se tudi Slovenija pozicionira na evropskem in svetovnem gastronomskem zemljevidu.«

Svojega - kulinaričnega pa še nima, čeprav je prav kulinarika eden od dveh najbolj pogostih motivov potovanj ljudi. Strategija, ki to vključuje, je bila napisana iz leta 2006, letos se dopolnjuje in tako naj bi kulinarične karte dobile vse regije. Prva bo v kratkem Dolenjska.

Mateja Brežan