Izbrani izvajalec bo s klifa med Piranom in Fieso do konca julija očistil najbolj nevarne dele, pojasnjuje predstavnik piranske občine za medijsko komuniciranje Bruno Kuzmin.

"Vsi nevarni predeli se bodo počistili, skale se bodo odstranile oziroma odlomile, pot se bo uredila oziroma popravila na najbolj izpostavljenih oziroma nevarnih delih, kjer so bile že prej poškodbe."

Z omenjenimi deli bodo zagotovili večjo varnost. Vendar stoodstotne varnosti na naravni poti, ki je v bistvu del klifa, ni mogoče zagotoviti z nobeno vrsto posegov, opozarjajo. Enakega mnenja so na Zavodu na varstvo narave. Erozija, in torej tudi krušenje skal, je namreč sestavni in bistveni del klifnatih pobočij, poudarja Robert Turk.

"Če smo v naravi, vemo, da smo na lastno odgovornost. Povsod. Ali je to tukaj, ali je na Jalovcu, ali kjerkoli."

Med varnostnimi ukrepi, ki so prijazni do te naravne vrednote, sta po eni strani seznanjanje uporabnikov poti z najbolj nevarnimi deli, a tudi občasno zapiranje, dodaja Turk.

"Takrat ko so ujme, denimo, če spomladi 14 dni dežuje, se naslednje tri tedne pot zapre. Tudi na Vršič, vemo, pozimi ne gremo, ker je sneg, so plazovi, in tako dalje …"

Ob vsem se je potrebno zavedati, da je tudi obala ob vznožju klifa med Piranom in Fieso naravna obala in ne kopališče, in mora ostati neokrnjena. Ne nazadnje so flišni klifi na celotnem Jadranu najbolj izraziti prav ob slovenski obali in jih je tudi s tega stališča potrebno varovati. Povejmo še, da bo Piranska občina za sanacijo klifa brez vštetega davka na dodano vrednost odštela 133.000 evrov.

Lea Širok