Opoldnevnik Vrstijo se odzivi na uvedbo ameriških carin na uvoz aluminija in jekla

Evropska unija je napovedala povračilne ukrepe. Medtem ko Združene države uvajajo pristojbine, vredne 28 milijard dolarjev, se mi odzivamo z nasprotnimi, vrednimi 26 milijard evrov, je dejala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, ki je ukrepe zato označila za močne, a sorazmerne. - V parlementu storjen korak do ukinitve evidentiranja odmora za malico. - Kulturni domovi v Sloveniji so nemalokrat prezrti pri odločevalcih kulturnih politik. - Evropska prestolnica kulture spodbudila koncert Operni junaki goriških salonov. - Nogometaši Primorja bodo v Ajdovščini gostili Mariborčane.

Aktualno Radia Koper Šola na Madagaskarju pomeni tudi to, da se otroci enkrat na dan do sitega najejo

V koprskem pristanišču so na pot pospremili donirana sredstva za pomoč Madagaskarju, zbrana s pomočjo donacij ter prispevkov številnih posameznikov, podjetij, športnih zvez in drugih organizacij. Zbiranje materialne pomoči je potekalo v sodelovanju s Slovensko karitas in Fundacijo Nataše Pirc Musar - ustanovo Alma. Del materialne humanitarne pomoči so omogočila tudi sredstva uradne razvojne pomoči Republike Slovenije.

Jutranjik Ukrajina pripravljena na 30-dnevno prekinitev ognja

Kot je razvidno iz skupne izjave po sinočnjih pogovorih v Savdski Arabiji, bi se prekinitev nato lahko podaljšala na podlagi dogovora vpletenih strani. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v odzivu dejal, da mora Washington zdaj prepričati Moskvo, da sprejme omenjeni predlog. V oddaji tudi: - Priprave na graditev novega zdravstvenega centra v Kopru so se začele, izvajalca občina še ni izbrala. - Objavljen je drugi razpis za najem gostinskega lokala ob Trgu Evrope. - RTV s kampanjo Odpikajmo nasilje proti medvrstniškemu nasilju. - Znani so štirje četrtfinalisti nogometne Lige prvakov, Primorje bo popoldan gostilo Maribor.

Primorski dnevnik Šempetrska bolnišnica pet let po razglasitvi pandemije covida bolje opremljena

Svetovna zdravstvena organizacija je na današnji dan pred petimi leti razglasila pandemijo covida 19. Dan prej so prvi primer okužbe potrdili na Goriškem, in sicer pri zdravniku, zaposlenem v bolnišnici Franca Derganca v Šempetru. V tej bolnišnici so na morebitno novo epidemijo prostorsko in z opremo neprimerno bolje pripravljeni kot pred petimi leti. V oddaji tudi o tem: - Cimos bo v Senožečah odpustil 112 delavcev. - Na Krasu našteli največ teritorijev velike uharice po letu 1999. - V Tolminu poteka letna skupščina Združenja kulturnih domov in ustanov.

Opoldnevnik Cimos bi odpustil 175 zaposlenih

Cimos je Sindikatu Skei in svetu delavcev danes poslal predlog programa razreševanja presežnih delavcev. Ta predvideva skupaj 175 presežnih delavcev, večino v Senožečah. Pogovori o tem naj bi stekli v ponedeljek. A v sindikatu že zdaj pogrešajo kriterije za odpuščanje in vodstvu podjetja v lasti nemškega sklada očitajo kršitev slovenske zakonodaje. V oddaji tudi o teh temah: - Sobodajalci še naprej nasprotujejo zakonu o gostinstvu, ki omejuje kratkoročno oddajanje. - Mineva 5 let od razglasitve pandemije covida ; šempetrska bolnišnica je bolje opremljena. - Med prejemniki priznanj civilne zaščite tudi ekipa prve pomoči občine Hrpelje-Kozina.

Jutranjik Ukrajinska in ameriška delegacija o končanju vojne v Ukrajini

Na srečanju v savdskem mestu Džeda bodo predstavniki Ukrajine in Združenih držav skušali otopliti odnose in oblikovati okvir za dosego premirja med Rusijo in Ukrajino. Slednja bo po napovedih predlagala prekinitev ognja na morju in v zraku. V oddaji tudi o tem: - Parlamentarni odbor za zdravstvo se bo lotil treh zdravstvenih novel, najbolj vročo razpravo je pričakovati pri noveli o zdravstveni dejavnosti. - Vinogradništvo in turizem z roko v roki v Brdih, kdaj tudi v Sloveniji? - Tudi primorske občine za višje kazni za črno kampiranje.

Primorski dnevnik Viadukt med Kobaridom in Bovcem skoraj končan

Pred dvema letoma in pol je direkcija za infrastrukturo začela z rekonstrukcijo še zadnjega ozkega grla na državni cesti med Kobaridom in Bovcem. Gre za najzahtevnejši in najdražji odsek dolgoletne obnove, stal bo skoraj 10 milijonov evrov. Pred gradnjo viadukta so morali najprej obnoviti staro avstrijsko cesto ob Soči. Ta je namreč služila kot obvozna cesta, ko so na glavni prometnici veljale večmesečne popolne zapore, po novem bo uporabna kot kolesarska steza. 80-metrski viadukt je zdaj skoraj končan. Ostali poudarki oddaje: - V interesnih združenjih pozdravljajo terminski plan za zaporo vipavske hitre ceste. - Tudi občina Ankaran išče najemnike gostinskih lokalov ob plažah. - Ali si želimo postati vinska regija?

Opoldnevnik Slovenija vse bolj potrebuje tujo delovno silo

Zaradi pomanjkanja delovne sile bi lahko bili že na kratek lahkoogroženi sistemi socialne države, meni profesorica ljubljanske ekonomske fakultete Polona Domadenik Muren. Te dni Zavod za zaposlovanje nagovarja delavce na Filipinih, sledi obisk Argentine, kjer živi velik del slovenskih izseljencev, ki bi se, zaradi znanja slovenskega jezika, lahko lažje prilagodil na trgu dela. Aktualna sta še Uzbekistan ter Gruzija . V oddaji tudi o tem: - Na Krasu le 38 odstotkov gospodarskih subjektov oddaja komunalne odpadke regularno. -V Novo Gorico na brezplačen preizkus v plezanju. -Slovenski rokometaši pred uvrstitvijo na evropsko prvenstvo.

Jutranjik Začelo se je vpisovanje druge izdaje ljudskih obveznic

Od danes do 21. ega marca se lahko mali vlagatelji po Sloveniji odločijo, da del svojih prihrankov namenijo za nakup nove izdaje ljudskih obveznic. Država posameznikom ponuja triletno obveznico z 2,75 odstotno obrestno mero. Obveznice bodo dostopne na 268 vpisnih mestih po državi. V oddaji tudi o tem: -Državni zbor bo obravnaval predlog priporočil za debirokratizacijo in izboljšanje poslovnega okolja. -Postojnčanom je od danes na voljo javni prevoz na poziv. -Deset novih vozil za ajdovske gasilce. -Nogometaši Primorja so remizirali v Celju.

Šestdeset let skupine Kameleoni

Anika Horvat ima rožnata očala!

Blek Panters: Tulen ku an šakal

Vlado Kreslin in Teo Collori: Klic k miru

Natriletno kolobarjenje s praho: Ta najbolj primerna

Liščki so tukaj in zdaj

Primarna: Drži nas ljubezen do glasbe

Petra Onderuf: "Ko se različni ritmični vzorci povežejo …"

Lelee: "Ker moraš iti naprej!"

None in nonoti Banči o Tolminu: Čjr je človek doma, je najlepše

Današnja zgodba v rubriki None in nonoti prihaja iz Tolmina. Tam se je rodila in odraščala danes 92–letna Ivana Lucija Kutin - Banči. Odraščala je v družini s štirimi otroki. Najprej je delala na banki, potem se je zaposlila kot računovodkinja v zasebnem podjetju. Še danes je navezana na tolminski konec.

Petkova anketa Digitalni zombiji - ko ekran ukrade pozornost

Pametni telefoni so postali naši stalni spremljevalci – pri delu, doma, med druženjem in celo na cesti. A prav tam, kjer bi morali biti najbolj pozorni, nas pogosto najbolj zamotijo. Pešci, ki buljijo v zaslon in ne opazijo rdeče luči. Vožnja z eno roko, ker druga drži telefon. Digitalni zombiji so vsepovsod - na pločnikih, prehodih in celo za volanom. Se zavedamo, kako tvegano je to početje? So pametni telefoni postali nevarnejši od nepazljivosti? Kako pogosto sami preverjate zaslon med hojo ali vožnjo? O tem smo govorili v petkovi anketi!

Zjutraj Primorska glasbena premiera: Lovelorn band - Nostalgik (Premislek o koncu sveta)

Lovelorn je od leta 2025 7-članska skupina. Zasedba je sestavljena iz pretežno študentov iz Nove gorice (Marko in Jure), iz Ilirske bistrice (Eneja) iz Ozeljana (Maj), Vojščice (Klemen, Miha) ter Podgozda (Jaka). "Skladba »Nostalgik« v svojem bistvu izhaja iz premisleka o koncu sveta, kot ga poznamo. Je odziv na novo realnost, ki vznika dandanes", o novem singlu pove frontman zasedbe Marko Čadež Mačkić in dodaja: "Z novim materialom imamo cilj predvsem zrasti iz v gradove v oblakih zaljubljenih najstnikov v družbeno kritične in zrelejše, a vselej v svojem bistvu, zaljubljene najstnike."

Bim bum bam, klepetam Kako lahko varčujemo z energijo?

Včeraj smo obeležili svetovni dan varčevanja z energijo, ki je namenjen ozaveščanju o potrebi po zmanjšanju porabe energije z racionalnim in trajnostnim pristopom. Z otroki smo se tokrat pogovarjali, kako lahko varčujemo z energijo in od kod sploh pride elektrika v naše domove.

Kotiček za jeziček Advokat ali jezični dohtar?

Etimološki izvor besed nas velikokrat preseneti in razkrije njihovo zanimivo jezikovno preteklost. Nekaj naslednjih rubrik namenjamo izvoru poimenovanj za poklice. Danes bomo slišali, od kod je v naš jezik prišla beseda 'odvetnik'.

Radijski kviz V sklopu pustnih praznovanj v Nemčiji ženske moškim odrežejo kravate?!

Na pustni torek smo preverili vaše znanje na področju pusta. Poslušalka Katarina je po nočni delovni izmeni poklicala na jutranji radijski kviz, pobrala je nagrado, tako da nam je preostalo samo to, da ji čestitamo in zaželimo lahko noč. Kako bi se pa vi odrezali? Teza 1: V Brkinih in Čičariji pustne maske imenujejo "Ilirskomati", ki so znani po svojem značilnem ropotanju še iz časov Ilirov. DA / NE Teza 2: V Drežnici na Primorskem se pustne maske imenujejo "ta lepi" in "ta grdi". DA / NE Teza 3: V Kolumbiji se na pustnem festivalu obmetavajo z moko in barvnimi pigmenti. DA / NE Teza 4: V Nemčiji je običaj, da se ženske na pustni četrtek našemijo v moške in v pisarnah prevzamejo nadzor. DA / NE Teza 5: V Benetkah se pustne maske nosijo izključno zato, da ljudje v tem času skrijejo svojo identiteto. DA / NE

None in nonoti Marjo Korenjak: V kamionu nismo imeli gretja

88-letni Marjo Korenjak prihaja iz Goriških Brd. Iz Šlovrenca se je preselil v Gornje Cerovo. Rad se pošali, da je šel za »begunca« v Brda. 40 let je delal kot šofer tovornjaka. O otroštvi in mladosti v Goriških Brdih se je z njim pogovarjala Mateja Grebenjak.

Petkova anketa Pet let od začetka pandemije: Kaj je ostalo in kaj smo (morda) že pozabili?

Pred petimi leti, v začetku leta 2020, se je svet soočil z enim največjih izzivov sodobnega časa – pandemijo covida-19. Virus SARS-CoV-2, ki so ga konec leta 2019 odkrili na Kitajskem, je v nekaj mesecih prerasel v globalno krizo, ki je močno vplivala na vsakdanje življenje, gospodarstvo in družbo kot celoto. Ulice so bile prazne, pekarne brez kvasa, trgovine brez toaletnega papirja. Domači kavči pa so postali improvizirane pisarne in učilnice. Masko si pozabil doma, potem pa ugotovil, da jo imaš že na obrazu. Ja, pandemija covida-19 je bila nenavaden čas, poln izzivov, pa tudi novih navad, ki so nekatere ostale z nami do danes. V petkovi anketi smo raziskali, kako se je svet spremenil pet let po začetku pandemije. Kakšni so dolgoročni učinki, kaj smo se naučili in kaj bi raje pozabili?

Bim bum bam, klepetam Zakaj imamo pust?

Pustovanje je eden izmed najstarejših ljudskih običajev. V tem času so se ljudje preoblekli v tradicionalne pustne oprave ter naredili obhode po domači in sosednjih vaseh. Krajanom so zaželeli dobro in rodovitno letino, s hrupom pa odganjali vse slabo preteklega leta. In tako je ponekod še danes. Z otroki smo poklepetali o tem, zakaj imamo pust in kako izberejo svojo pustno masko.

Radio Koper svetuje Je umik od zaslona za otroka prava rešitev?

Digitalne vsebine igrajo vse večjo vlogo v razvoju otrok, saj vplivajo na njihov kognitivni, socialni, čustveni in telesni razvoj. Kako otroci razumejo in sprejemajo digitalne vsebine? Zakaj je pomembno, da otrok gleda kakovostne vsebine, namenjene njegovi starosti? Bi morali otroka povsem umakniti od zaslonov? Na ta in še druga vprašanja je odgovorila medijska psihologinja in urednica Otroškega in mladinskega programa na Televiziji Slovenija Martina Peštaj.

Odprto za srečanja Četrt stoletja: Kaj se je zgodilo z oliko in spodobnostjo?

V novem iz niza pogovornih večerov Četrt stoletja, ki v teh mesecih potekajo v Gledališču Koper, vam ponujamo v poslušanje razmislek o tem, kaj se je v 3. tisočletju zgodilo na področju olike in spodobnosti. Marsikdo misli, da gre za preživete vrednote, toda bohotenje anonimnih komentarjev in spletnih napadov na posameznikovo svobodo in ugled sprožajo negotovost in skrb. Večer je v sodelovanju z drugimi primorskimi mediji povezal urednik Obale Plus Tomaž Perovič.

Pol ure kulture Edina zemlja, film o izraelskem apartheidu nad Palestinci, na Festivalu dokumentarnega filma

Če je kateri film, ki ga je v tem trenutku nujno videti, je to dokumentarni film Edina zemlja, ki slikovito prikazuje izraelski apartheid nad palestinskim ljudstvom, ob današnjem začetku že 27. Festivala dokumentarnega filma v Ljubljani med drugim poudarja direktor Simon Popek. Bili smo na koncertu Operni junaki goriških salonov 18. stoletja. Glasba, ki se je ohranila v Zgodovinskem pokrajinskem arhivu v Gorici zdaj prvič zveni na odrih Evropske prestolnice kulture. Ogledali smo si razstavo Matjaža Hanžka z naslovom Nekaj vse drugega (Včasih me zamika, da bi odšel) in Norec na hribu Tadeja Pogačarja v Koroški galeriji likovnih umetnosti v Slovenj Gradcu. Glasbeno ogrlico je nanizal Iztok Novak Easy. Navdih zanjo je prav Festival dokumentarnega filma, ki se bo nocoj uradno odprl s filmom Praslovan, biografskim portretom Zorana Predina.

Pol ure kulture V Tolminu Mednarodni dan umetnosti in najdenih del, v Gorici tekstil kot simbol povezovanja in šivanja vezi med narodoma

Umetnost je močna. Je katalizator navdiha, ustvarjalnosti in motivacije. Je odlično orodje za družbeno povezovanje in deljenje pozitivnih izkušenj, poudarjajo organizatorji jutrišnjega Mednarodnega dneva umetnosti in najdenih del, ki se mu znova pridružujejo tudi člani Društva likovnih umetnikov Tolmin. Lično zapakirana avtorska dela bodo namreč na različnih koncih mesta čakala, da jih domačini in vsi ostali naključni mimoidoči najdejo in odnesejo domov. Tekstil kot simbol povezovanja, prepleta dveh kultur in šivanja vezi med narodoma v središču tedna oblikovanja in tekstilne umetnosti v Gorici. Predstavljamo knjigo Drevo delfin, pesniški prvenec Alojzije Zupan Sosič, sicer uveljavljene literarne znanstvenice in profesorice. Glasbena ogrlica Simone Moličnik je tokrat zazvenela s slavnimi arijami iz Verdijeve opere Rigoletto, ki je kljub cenzuri, na današnji dan leta 1851 doživela zmagoslavno krstno izvedbo v Benetkah. Tako rekoč čez noč je zaslovela arija La donna è mobile, ki so jo že naslednje jutro prepevali po ulicah.

Pol ure kulture Miljenko Jergović na GO!2025: Živimo v svetu, ki mu vladajo ljudje na ravni nogometnih huliganov

Kaj je danes nova stvarnost? Nekaj odgovorov na to vprašanje je na gostovanju v okviru GO!2025 v Gorici in Novi Gorici ponudil eden najbolj prevajanih in odmevnih avtorjev našega časa Miljenko Jergović. Kot je med drugim povedal v pogovoru z Valterjem Pregljem, danes živimo v svetu, ki je poln vulgarnosti, poln neke zelo posebne vrste divjega in nasilnega vedenja, ki ga sploh še nikoli nismo doživeli. Živimo v svetu, ki mu vladajo v družbenem smislu povsem neustrezni, nekompetentni, neprimerni ljudje. - V Galeriji Rika Debenjaka v Kanalu se uveljavljeni fotograf Matjaž Prešeren predstavlja z novim projektom vertikalnih panoram: Srečanje dveh rek in dveh dolin. - Bili smo na koncertu Od Mozarta do Holsta. V Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici ga je izvedel Komorni godalni orkester Furlanije Julijske krajine. Glasbeno ogrlico je nanizal Goran Gregorič. Obarval jo je z današnjim spominom na 40 armenskih mučenikov, usmrčenih v 4. stoletju zaradi krščanske vere. Zakaj je ta dan postal dan moških, ni povsem jasno. Vendar izbrane pesmi niso namenjene zgolj njim.

Pesem tedna Naj bo kot je enkrat bilo dobro ...

Tokratni izbor urednika glasbenih oddaj Armanda Šturmana je logičen in nadvse predvidljiv: Nova skladba skupine Kameleoni, ki jo v rubriki Pesem tedna predstavlja avtor, Jadran Ogrin.

Dopoldan in pol Marija in Andrej Štremfelj na Veliki himalajski poti

Imeni Andrej in Marija Štremfelj sta v svetu alpinizma dobro poznani. Andrej je bil prvi Slovenec na Mount Everestu, Marija je najvišji vrh sveta osvojila celo kot trinajsta Zemljanka, oba skupaj pa kot prvi zakonski par. Tudi v ajdovski Lavričevi knjižnici, ki je bila napolnjena do zadnjega kotička, sta predstavila svojo novo knjigo, v kateri opisujeta Veliko himalajsko pot. Vse tiste, ki so predavanje morali poslušati stoje, je Andrej potolažil, da sta z ženo Marijo neprekinjeno hodila kar tri mesece. Oba gorska vodnika z mednarodno licenco je Eva Furlan povabila tudi pred studijski mikrofon.

Dopoldan in pol Gušti s skladbo Ljubezen osvobaja: Spoštujmo različne in različni bodo spoštovali nas!

V naši rubriki Pesem in pol smo dobili novega zmagovalca! Poslušalci in poslušalke ste glasovali in odločili, da naslov tokratne pripada Guštiju s skladbo Ljubezen osvobaja! Ta pesem ni le melodično privlačna, ampak nosi tudi pomembno sporočilo – v svetu, ki je poln negotovosti, strahu in resnobnosti, je ljubezen tisto, kar nas lahko reši. Gušti, ki je lani v razprodanih Križankah predstavil album Ljubezen osvobaja, se z istoimenskim singlom sprašuje, ali se morda vsi skupaj jemljemo preveč resno. "Živimo v neprijaznih časih, polnih negotovosti in strahu. Z leti sem spoznal, da nas lahko reši resnično le ljubezen, pa čeprav se to sliši izjemno klišejsko," pravi Gušti. "Morda se res preresno jemljemo. Fino bi bilo, če bi tisti, ki vplivajo na usode naših življenj, spoznali, da je bolje, če bi se ob dobri glasbi razvedrili, zaplesali in se imeli radi." Kako je nastajala ta pesem in kako vidi ljubezen danes, po letih ustvarjanja in življenja v glasbi? O vsem tem in še marsičem drugem se bomo pogovarjali z Guštijem.

Od setve do žetve Bo vlada z novim predlogom zakonodaje sprla lovce in kmete?

Pomlad vstopa v deželo s hitrimi koraki. Tudi v naše gozdove, na polja in travnike, kjer pa ni vse tako, kot bi moralo biti. Lovska zveza Slovenije opozarja, da bo Vlada z novim svežnjem zakonodaje na področju kmetijstva in lovstva, ki je v javni obravnavi, sprla lovce in kmete in da se kaj lahko zgodi, da bi lovci opustili svoje dejavnosti. Posledično bi to lahko izzvalo tudi čezmeren porast nekaterih živalskih populacij in s tem veliko škodo na kmetijskih površinah. Opozarjajo še na velik upad populacije srnjadi. Tudi o tem v oddaji, v kateri se pogovarjamo še z Martinom Žbogarjem, podpredsednikom Zveze slovenske podeželske mladine, ki ravno tako opozarja, da divjad na njihovi kmetiji na Tolminskem, povzroča velike težave.

Kavč festival - Jani Kovačič, Evridika iz pekla

Glasbeni abonma - Kvartet Phoenix

Jazz v Hendrixu - Klara Veteršek in Jazz Sindikalisti

Gremo Plesat - Ansambel Jureta Zajca

Elvisu za 90 - Rok Ferengja Trio

Bojan Cvjetićanin (Joker Out) - Pogovor in koncert

Gremo Plesat - Primorski Fantje

Praznični koncert - Oktet Aljaž

Jazz v Hendrixu - Denis Beganović Trio

Radio Koper svetuje Je umik od zaslona za otroka prava rešitev?

Digitalne vsebine igrajo vse večjo vlogo v razvoju otrok, saj vplivajo na njihov kognitivni, socialni, čustveni in telesni razvoj. Kako otroci razumejo in sprejemajo digitalne vsebine? Zakaj je pomembno, da otrok gleda kakovostne vsebine, namenjene njegovi starosti? Bi morali otroka povsem umakniti od zaslonov? Na ta in še druga vprašanja je odgovorila medijska psihologinja in urednica Otroškega in mladinskega programa na Televiziji Slovenija Martina Peštaj.

Jutranjik Sobodajalci nadaljujejo boj proti novemu zakonu o gostinstvu

Vlada bo danes obravnavala predlog novega zakona o gostinstvu. Ta med drugim omejuje kratkotrajno oddajanje nepremičnin. Nad omejitvami, ki jih prinaša zakon, so najbolj zaskrbljeni sobodajalci, ki v primeru potrditve zakona v Državnem zboru, napovedujejo ustavno presojo. Na ministrstvu za gospodarstvo vztrajajo, da je regulacija potrebna, na morebitno ustavno presojo pa da so pripravljeni. V oddaji tudi o tem: - Ameriški pogajalci so na poti v Rusijo na pogovore o premirju z Ukrajino. - Ob tednu možganov: kakovostne digitalne vsebine otroke tudi izobražujejo in opolnomočijo. - Izgradnja jamarskega doma pri Divaški jami bo predvidoma zaključena do konca aprila. - V koprskem Olmu in Prisojah podaljšan poskusni parkirni režim, a v enotni parkirni coni.

Ari Zona Kameleoni, 60 let potem ...

Skupina Kameleoni, katere trajna zasluga za slovensko kulturo je, da so pred 60 leti v naši deželi postavili na noge urbano popularno glasbo mladih, svojo šestdesetletnico nastanka obhaja s koncertom, ki bo 22. marca v koprski Areni Bonifika. Člane legendarne skupine ter sodobnike in akterje njihovega časa (Marjan Malikovič, Tulio Furlanič, Jadran Ogrin, Vanja Valič, Ivo Mojzer, Neva in Vlado Tul) je, ob suportu kolega z Vala 202 Tomaža Purkarta, v Studiu Hendrix Radia Koper gostil Armando Šturman.

Odprto za srečanja Četrt stoletja: Kaj se je zgodilo z oliko in spodobnostjo?

V novem iz niza pogovornih večerov Četrt stoletja, ki v teh mesecih potekajo v Gledališču Koper, vam ponujamo v poslušanje razmislek o tem, kaj se je v 3. tisočletju zgodilo na področju olike in spodobnosti. Marsikdo misli, da gre za preživete vrednote, toda bohotenje anonimnih komentarjev in spletnih napadov na posameznikovo svobodo in ugled sprožajo negotovost in skrb. Večer je v sodelovanju z drugimi primorskimi mediji povezal urednik Obale Plus Tomaž Perovič.

Primorski dnevnik Negativne posledice novele Zakona o zdravstveni oskrbi za manjše zdravstvene domove

V Posočju opozarjajo na negativne posledice, ki bi jih sprejem novele Zakona o zdravstveni oskrbi prinesel manjšim podeželskim zdravstvenim domovom. Opozarjajo, da je treba deficitarna območja izven večjih središč obravnavati posebej. Na problematiko bodo jutri opozorili na tiskovni konferenci. Ostali poudarki: - Zlati kamen za razvojno najbolj prodorno občino na območju zahodne Slovenije prejela Ilirska Bistrica. - Iz Kopra proti Madagaskarju odplula ladja s humanitarno pomočjo. - Nogometaši Primorja so premagali Maribor.

Opoldnevnik Vrstijo se odzivi na uvedbo ameriških carin na uvoz aluminija in jekla

Evropska unija je napovedala povračilne ukrepe. Medtem ko Združene države uvajajo pristojbine, vredne 28 milijard dolarjev, se mi odzivamo z nasprotnimi, vrednimi 26 milijard evrov, je dejala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, ki je ukrepe zato označila za močne, a sorazmerne. - V parlementu storjen korak do ukinitve evidentiranja odmora za malico. - Kulturni domovi v Sloveniji so nemalokrat prezrti pri odločevalcih kulturnih politik. - Evropska prestolnica kulture spodbudila koncert Operni junaki goriških salonov. - Nogometaši Primorja bodo v Ajdovščini gostili Mariborčane.

Aktualno Radia Koper Šola na Madagaskarju pomeni tudi to, da se otroci enkrat na dan do sitega najejo

V koprskem pristanišču so na pot pospremili donirana sredstva za pomoč Madagaskarju, zbrana s pomočjo donacij ter prispevkov številnih posameznikov, podjetij, športnih zvez in drugih organizacij. Zbiranje materialne pomoči je potekalo v sodelovanju s Slovensko karitas in Fundacijo Nataše Pirc Musar - ustanovo Alma. Del materialne humanitarne pomoči so omogočila tudi sredstva uradne razvojne pomoči Republike Slovenije.

Jutranjik Ukrajina pripravljena na 30-dnevno prekinitev ognja

Kot je razvidno iz skupne izjave po sinočnjih pogovorih v Savdski Arabiji, bi se prekinitev nato lahko podaljšala na podlagi dogovora vpletenih strani. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v odzivu dejal, da mora Washington zdaj prepričati Moskvo, da sprejme omenjeni predlog. V oddaji tudi: - Priprave na graditev novega zdravstvenega centra v Kopru so se začele, izvajalca občina še ni izbrala. - Objavljen je drugi razpis za najem gostinskega lokala ob Trgu Evrope. - RTV s kampanjo Odpikajmo nasilje proti medvrstniškemu nasilju. - Znani so štirje četrtfinalisti nogometne Lige prvakov, Primorje bo popoldan gostilo Maribor.

Primorski dnevnik Šempetrska bolnišnica pet let po razglasitvi pandemije covida bolje opremljena

Svetovna zdravstvena organizacija je na današnji dan pred petimi leti razglasila pandemijo covida 19. Dan prej so prvi primer okužbe potrdili na Goriškem, in sicer pri zdravniku, zaposlenem v bolnišnici Franca Derganca v Šempetru. V tej bolnišnici so na morebitno novo epidemijo prostorsko in z opremo neprimerno bolje pripravljeni kot pred petimi leti. V oddaji tudi o tem: - Cimos bo v Senožečah odpustil 112 delavcev. - Na Krasu našteli največ teritorijev velike uharice po letu 1999. - V Tolminu poteka letna skupščina Združenja kulturnih domov in ustanov.