Kostanjevica je vzpetina nad Novo Gorico, z znanim frančiškanskim samostanom in cerkvijo, ki obvladuje razgled na prostor obeh Goric. Srce duhovnega središča je bogata knjižnica z izvodom prve slovnice slovenskega jezika in drugimi izjemnimi knjižnimi dragocenostmi. V grobnici pod frančiškanskim samostanom počivajo zadnji francoski kralj iz dinastije Burbonov, Karel X., in njegova družina. Samostan je dom za fante iz skupine Srečanje, na njegovem vrtu se zibljejo vrtnice starinske sorte, imenovane burbonke.
Te dni je v ospredju zanimanja grobnica Burbonov. Po 180 letih je njihov večni mir razburkala pobuda francoskih rojalistov, ki želijo posmrtne ostanke prepeljati v kraljevsko nekropolo v pariški Saint Denis.
"Francozi imenujejo Kostanjevico 'mali sveti Denis'," je povedala Mirjam Brecelj, knjižničarka in vodja ogledov samostana, ter nadaljevala: "Zgodba sega v prvo polovico 19. stoletja, ko je bila kraljeva družina med drugo francosko revolucijo izgnana iz Francije. Šest let so potovali po svetu, od Edinburga pa do Prage. Leta 1836 je bila v Pragi epidemija kolere, ki je bila takrat smrtonosna, zato je Karel X. sprejel povabilo grofa Coroninija, naj pride v Gorico, ki je bila takrat znana kot avstrijska Nica, zaradi blagega podnebja. Najbrž je bil prepričan, da bo tej bolezni ušel, ampak Karel X. je 17 dni po prihodu v Gorico umrl za kolero."
V času življenja kralj ni obiskal Kostanjevice, jo je pa videl iz dvorca Coronini, in si je želel biti pokopan v kripti cerkve na Kostanjevici. Nato so tukaj pokopali tudi njegovo družino. "To se pravi, da so tu pokopani vsi zadnji potomci francoske veje Burbonov. Čeprav niso vsi umrli v Gorici, so želeli imeti skupno zadnje počivališče."
Med prvo svetovno vojno je bila cerkev na Kostanjevici močno poškodovana. "Zanimivo je, da so takrat vseh šest krst prepeljali na Dunaj, ker je v grobnici pokopana tudi stara mama zadnje avstro-ogrske cesarice Cite in je ta zahtevala, da sarkofage zaščitijo. Leta 1932 so jih pripeljali z Dunaja nazaj," je še pojasnila Brecljeva."
Poleg Karla X. leži tudi njegovo srce, čeprav so ga v skladu z običaji izrezali iz telesa in bi pripadalo Franciji. "Francozi seveda v tistem času njegovega srca niso želeli, zato so ga vrnili." V grobnici je še nekaj francoskega: "Pod sarkofagi, v podstavkih, je pest francoske zemlje, kar simbolično pomeni, da so pokopani na francoski zemlji, čeprav so v izgnanstvu."
Nekaj časa je bila na Kostanjevici tudi krona francoskih kraljev. Rojalisti so jo prinesli Henriku V., vnuku Karla X. Krono so dali na njegov sarkofag, pod steklen pokrov. "Med prvo svetovno vojno je ta krona iz grobnice izginila, tako da danes spominja na to krono samo še pokrov, pod katerim je krona bila."
Zanimivo je, da je zdaj, skoraj natanko 180 let po smrti Karla X., v Parizu oživela pobuda, da bi njegove posmrtne ostanke prenesli v Francijo. Nosilec pobude je civilno društvo, ki uživa številno podporo osebnosti iz kroga rojalistov in nekaj vidnih desnih politikov. Častni predsednik društva je Philippe Delorme, novinar rojalističnega tednika Point de vue, predsednik pa je Nicolas Doyen, po poklicu gasilec iz Nice. Na spletni strani društva je impresiven seznam javnih osebnosti, razen pripadnikov francoske aristokracije tudi precej vidnih političnih osebnosti francoske desnice, ter nekaj znanih pisateljev in igralcev. Društvo je napovedalo, da se bo v kratkem obrnilo na slovensko veleposlaništvo, vendar so s slovenskega Ministrstva za zunanje zadeve sporočili, da nimajo v zvezi s pobudo nobenega uradnega obvestila ali zahteve.
Za zdaj to še ni vplivalo na turistični obisk Kostanjevice, je povedala Brecljeva, pa tudi: "Pričakovala bi večje zanimanje slovenskih medijev, ker mislim, da je to edinstvena priložnost, da promoviramo Kostanjevico. To je naša zgodovinska dediščina. Ni samo samostan. Mislim, da se Slovenija absolutno premalo zaveda, kaj vse na slovenskem prostoru imamo."
O znamenitostih Kostanjevice smo več govorili v oddaji Primorski kraji in ljudje, ki je pripravila Zdenka Tomulić.
