Ali je tudi upornica? Se upira večinskemu, prevladujočemu vzorcu obnašanja?
"Drugi me doživljajo kot upornico. Bolj kot se sama. Zagotovo pa postavljam neke nove norme in veliko ozaveščam na področju oblikovanja oblačil."

Na vprašanje, kdaj se je začela zavedati, da bo treba tekstilno industrijo korenito reformirati, če želimo ohraniti zdrav planet, čisto okolje, je odgovorila: "Nekje 25 let nazaj sem na faksu za diplomsko delo naredila reciklirano kolekcijo iz odpadnih pletenin, takrat se je že začelo govoriti o ekologiji v modi, ni bilo pa to možno realizirati, saj ni bilo materialov. Vse je bilo v povojih, potrebno je bilo brati izbrane tuje članke, da si dojel, kaj se dogaja v modni industriji. Iz tega je izšel vzgib, da nočem biti več modna oblikovalka. Zato sem šla v umetnost, v kostumografijo, saj nisem hotela podpirati modne industrije. Za to pot sem se odločila, dokler se nista na tržišču pojavili prva ekološka svila in volna in je bombaž postal bolj dostopen. Rekla sem si: zdaj pa je spet čas, da obudim svojo strast do mode! Naredila sem prvo kolekcijo ekoloških oblačil na luksuznem nivoju, saj se nisem želela ukvarjati z ulično modo."

Priznana in večkrat nagrajena modna kreatorka Mateja Benedetti skozi svoje kose oblačil opozarja na ogrožene živalske in rastlinske vrste, na primer na izginjanje koral, ptic, belega volka. Noben njen kos oblačila ni nastal brez razloga, brez sporočila, brez izzivanja. Ima se za holistično oblikovalko. "Ljudje se premalo zavedamo, koliko živalskih vrst je ogroženih in koliko smo sami odgovorni za to,« pravi Mateja in pojasni: »Tri najbolj oporečne industrije so živinorejska, naftna in modna, ki zajema tako tekstil kot transport. Tudi slednji zelo onesnažuje naravo."

Kako ji uspe spoštovati koncept trajnostnega razvoja skozi celoten proces ustvarjanja? Pravi, da ima pod nadzorom vse – od semena npr. bombaža do predelave tkanin in pošteno plačanih delavcev ... "Skrbim, da v kontekstu 'čistosti' izberem najboljše tekstile na svetu. To pomeni, da se trudim, da se od semena do končnega produkta čim manj onesnažuje vodo, zemljo in zrak, to je bistvo! 'Zrak' pomeni tudi transport, zato so izdelki strogo lokalni ali iz najbližjih držav. Vse navedeno produkt seveda podraži, a ostajam zvesta svojim vrednotam.«

V modi sta dve močni smeri, surovine, pridobljene iz rastlin, pove Mateja, druga smer pa je recikliranje oz. ponovna uporaba (iz starih plastenk, ribiških mrež, odpadnega bombaža ali volne) in poudari: »Koncept recikliranja je prihodnost, saj smo doslej proizvedli preveč!«

Ali ostaja idealistka: bomo očistili planet? »Pesimistka! (smeh) Zato se tako trudim!"

Mojca Klarič